Jedro

V družbi so aktivno volilno pravico na volitvah v svet delavcev podelili tudi direktorju in štirim poslovodnim osebam. To je v nasprotju z drugim odstavkom 12. člena ZSDU, ki določa, da direktor in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR, poleg njih pa tudi prokuristi, nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev. Kandidati za člane sveta delavcev niso imeli pisnega predloga vsaj devetih delavcev z aktivno volilno pravico, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena ZSDU. V družbi je bilo zaposlenih od 50 do 300 delavcev, zato bi moralo glede na drugo alinejo prvega odstavka 27. člena ZSDU predlagatelje predlagati najmanj 9 delavcev z aktivno volilno pravico (do česar pa ni prišlo). Te bistvene kršitve postopka volitev v svet delavcev zadostujejo za ugotovitev, da so bile volitve nezakonite, saj so te kršitve vplivale oziroma bi nedvomno lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sama krijeta stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo kot nezakonite razveljavilo volitve v svet delavcev družbe A. d. o. o., B., ki so bile začete s sklepom o razpisu volitev za člane sveta delavcev z dne 30. 3. 2016 in so potekale dne 13. 5. 2016. 2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje udeleženec in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zgolj pavšalno in neobrazloženo zavrnilo dokazne predloge udeleženca (zaslišanje udeleženca in prič), s katerimi je želel dokazati, da so bili rezultati volitev (uradno) objavljeni na oglasni deski že pred 18. 5. 2016 in sicer dne 17. 5. 2016. S tem je sodišče prve stopnje napravilo tudi vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dovoljena (npr. sklep VSL II Cp 2155/2009). Prav s predlaganimi dokazi je želel udeleženec izkazovati, da vsebina listine A5, na katero je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje, ni resnična. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 287. členom ZPP, poleg tega pa tudi bistveno kršitev določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kršilo je načelo kontradiktornosti iz 5. člena ZPP, udeležencu pa je kršilo tudi pravice iz 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije. Udeleženec je ves čas uveljavljal, da so bili rezultati javno objavljeni 17. 5. 2016, ker pa tega relevantnega dejstva sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in v zvezi s tem ni izvajalo dokazov, je storilo že zgoraj omenjene kršitve. Protispisna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je nasprotna udeleženka pripoznala zahtevek v celoti, saj ni podala takšne izjave niti v postopku niti na naroku za glavno obravnavo. S tem je sodišče prve stopnje storilo tudi bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi v primeru, če bi do pripoznave zahtevka dejansko prišlo, je sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati, saj gre za kršitev 3. člena ZPP. Sodišče prve stopnje sploh ni preizkusilo, če pripoznava zahtevka nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim pravilom, s čimer je spet storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kršilo pa je tudi 22. in 23. člen Ustave RS. Poleg tega bi moralo vse vloge udeleženca vročiti predlagatelju in nasprotni udeleženki, česar pa ni storilo. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti in storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Ker je bilo dejansko stanje glede datuma uradne objave volitev nepravilno ugotovljeno, je sodišče prve stopnje zmotno opredelilo predlog predlagatelja kot pravočasen in na podlagi prvega odstavka 53. člena ZSDU volitve v svet delavcev nepravilno razveljavilo. Predlog predlagatelja za razveljavitev volitev v svet delavcev je bil namreč vložen po izteku roka iz prvega odstavka 53. člena ZSDU. Glede na ustaljeno sodno prakso je ta rok pričel teči najkasneje od datuma objave volitev (sodba VSRS opr. št. VIII Ips 275/2006 z dne 12. 9. 2006). Volilna komisija razglasi rezultate z zapisnikom, zapisnik volitev pa je bil sestavljen 17. 5. 2016. 3. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta podala odgovora na pritožbo, v katerih predlagata zavrnitev udeleženčeve pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo niti tistih bistvenih kršitev določb postopka, ki jih udeleženec uveljavlja v pritožbi in ne tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Prav tako ni kršilo določbe 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava RS; Ur. l. RS/I, št. 33-1409/1991 in nadalj.), dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o predlogu predlagatelja enkrat že odločalo in mu s sodbo opr. št. X Pd 38/2016 z dne 1. 6. 2016 v celoti ugodilo. Na pritožbo udeleženca je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. X Pdp 554/2016 z dne 22. 6. 2016 citirano sodbo prvostopenjskega sodišča zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje po opravljenem naroku za glavno obravnavo, na katerem so sodelovali predlagatelj, nasprotna udeleženka in udeleženec, izdalo izpodbijano sodbo, s katero je ponovno v celoti ugodilo predlagateljevemu predlogu. Svojo odločitev je ustrezno obrazložilo, izpodbijana sodba vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, ti razlogi niso nejasni ali med seboj v nasprotju, prav tako pa ni nasprotja o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izvedbi dokazov in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.

7. Iz podatkov spisa izhaja, da je predlagatelj predlagal razveljavitev volitev v svet delavcev družbe A. d. o. o., B., ki so potekale 13. 5. 2016. V predlogu je zatrjeval, da je prišlo v postopku teh volitev do takšnih kršitev, ki so vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Zatrjeval je, da je bil kršen 12. člen Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU; Ur. l. RS, št. 42/1993 in nadalj.), 27. člen ZSDU in 25. člen ZSDU, poleg tega pa so navodila za volitve predstavnikov v svet delavcev, ki niso bila pravilna, volivce zavajala. Nasprotna udeleženka je podala laičen odgovor na predlog, v katerem je dejstva, ki jih je predlagatelj v predlogu navajal (vključno s tem, da so bili rezultati volitev javno objavljeni na oglasni deski dne 18. 5. 2016) priznala in pojasnila, da je do teh napak prišlo nenamerno, da se komisija ni zavedala resnosti in strogosti določb zakona (nobeden od članov komisije ni pravnik) in da so se trudili, da bi bile volitve poštene in korektne.

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo (tem ugotovitvam udeleženec v pritožbi niti ne ugovarja), da so v družbi A. d. o. o. aktivno volilno pravico na volitvah v svet delavcev podelili tudi direktorju in štirim poslovodnim osebam. To pa je v nasprotju z drugim odstavkom 12. člena ZSDU, ki določa, da direktor in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002), poleg njih pa tudi prokuristi, nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev. Nadalje je ugotovilo tudi, da kandidati za člane sveta delavcev niso imeli pisnega predloga vsaj devetih delavcev z aktivno volilno pravico, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena ZSDU. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo zaposlenih v družbi med 50 in 300 delavci, bi moralo glede na drugo alinejo prvega odstavka 27. člena ZSDU predlagatelje predlagati najmanj 9 delavcev z aktivno volilno pravico (do česar pa, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, ni prišlo).

9. Po prepričanju pritožbenega sodišča že zgoraj ugotovljene bistvene kršitve postopka volitev v svet delavcev zadostujejo za ugotovitev, da so bile te volitve nezakonite, saj so te kršitve (nedvomno pa bi lahko) vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da vsako volišče ni imelo posebnega volilnega odbora in da so bila za glasovanje podana napačna navodila, kar dodatno potrjuje pravilnost zaključka sodišča prve stopnje o nezakonitosti in nepravilnosti teh volitev. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj temelji na popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju in na pravilni uporabi določb ZSDU, zato so drugačne pritožbene navedbe udeleženca neutemeljene.

10. Udeleženec pa sodišču prve stopnje neutemeljeno očita tudi v pritožbi omenjene bistvene kršitve določb postopka in kršitev določb 22. in 23. člena Ustave RS v zvezi z njegovim zatrjevanjem, da je predlagatelj predlog v tem kolektivnem delovnem sporu vložil prepozno. Prvi odstavek 53. člena ZSDU določa, da lahko predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev v 8 dneh zahtevajo razveljavitev volitev pri pristojnem sodišču. Iz podatkov spisa in iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je nasprotna udeleženka predlagatelja na njegovo prošnjo z dne 20. 5. 2016 (A4) z dopisom z dne 23. 5. 2016 (A5) obvestila, da so bili rezultati volitev v svet delavcev uradno objavljeni 18. 5. 2016. Glede na to dejstvo je predlagatelj predlog v tem kolektivnem delovnem sporu vložil v 8 dneh, šteto od 18. 5. 2016 (pri čemer se dan uradne objave volitev v ta rok ne šteje), tako da je bil njegov predlog ob upoštevanju določbe prvega odstavka 53. člena ZSDU pravočasen. Ker je bil predlagatelj s strani nasprotne udeleženke, ki je bila na podlagi 45. člena ZSDU pristojna tudi za razglasitev volitev v svet delavcev, z dopisom z dne 23. 5. 2016 (A5) obveščen o datumu uradne objave volitev, je po prepričanju pritožbenega sodišča z dnem 19. 5. 2016 pričel teči 8-dnevni rok iz prvega odstavka 53. člena ZSDU za vložitev predloga za razveljavitev spornih volitev. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je bil predlog v tem kolektivnem delovnem sporu vložen pravočasno, pravilna. To bi veljalo tudi v primeru, če bi prišlo do objave teh volitev 17. 5. 2016 (kar je sicer nasprotna udeleženka v postopku izrecno zanikala), kot je to zatrjeval v postopku udeleženec. Po določbi četrtega odstavka 45. člena ZSDU se zapisnik javno objavi tako, da je dostopen vsem delavcem v družbi. Glede na to, da prvi odstavek 53. člena ZSDU ne določa točno, kdaj prične teči rok za sodno varstvo v primeru bistvenih kršitev postopka volitev v svet delavcev in da je predlagatelja pristojni organ obvestil o datumu uradne objave volitev (ki ga je predlagatelj pri vložitvi predloga tudi upošteval), je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je rok za sodno varstvo pričel teči z dnem 19. 5. 2016 (ne glede na zatrjevanje udeleženca, da naj bi bili rezultati volitev objavljeni že 17. 5. 2016). To pa pomeni, da v zvezi z ugotavljanjem datuma uradne objave volitev sodišče prve stopnje niti ni bilo dolžno izvajati predlaganih dokazov, zato so neutemeljene njegove pritožbene navedbe o absolutnih in relativnih bistvenih kršitev določb postopka in o kršitvi 22. ter 23. člena Ustave RS.

11. Glede na to, da je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je sodišče prve stopnje v zvezi z navedbami udeleženca odločilo o predlogu predlagatelja na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov (5. točka in nadaljnje točke obrazložitve izpodbijane sodbe), so nebistvene pritožbene navedbe udeleženca, s katerimi zatrjuje, da nasprotna udeleženka ni pripoznala zahtevka in da bi bila pripoznava s strani nasprotne udeleženke (tudi če bi bila podana) v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da je zgoraj navedeno stališče udeleženca napačno, saj bi bila pripoznava predloga oziroma zahtevka s strani nasprotne udeleženke možna in dopustna. Z zahtevkom, ki je bil v tem kolektivnem delovnem sporu uveljavljen v obliki predloga (kar je skladno s prvim odstavkom 44. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih; ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) udeleženci lahko razpolagajo. To izhaja že iz tega, da daje ZSDU nasprotni udeleženki možnost in pristojnost, da sama razveljavi volitve (člen 43 ZSDU). To pa pomeni, da ni ovire, da bi v sodnem postopku pripoznala predlog za razveljavitev volitev.

12. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki udeleženca o kršitvi določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 5. členom ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, da vseh njegovih vlog ni vročalo predlagatelju oziroma nasprotni udeleženki. S tem ravnanjem namreč sodišče prve stopnje ni kršilo njegove pravice, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (na to kršitev bi se lahko sklicevala kvečjemu predlagatelj in nasprotna udeleženka, ki jima vsa pisanja udeleženca niso bila vročena).

13. Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker odgovor na pritožbo predlagatelja in nasprotne udeleženke ni pripomogel k rešitvi tega kolektivnega delovnega spora, navedena udeleženca sama krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo. Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških udeleženca ni odločalo, ker niso bili priglašeni.