Jedro

Neutemeljen je revizijski očitek, da je sodišče razsodilo na podlagi sodb, izdanih v sporu med stransko intervenientko in tožnico v odškodninskem delovnem sporu. Le dokaze, ki so bili pridobljeni že v navedenem sporu in ki so se v pomembnem delu nanašali na v bistvu enako vprašanje (vprašanje vzročne zveze) je sodišče izvedlo in uporabilo tudi v tem socialnem sporu, s tem, da je tako pri pridobitvi kot pri izvedbi teh dokazov lahko tožnica neposredno sodelovala.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora stranski intervenientki plačati stroške revizijskega postopka v znesku 253,00 EUR v 15 dneh, sicer za naprej tečejo zakonske zamudne obresti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 9. 3. 2007 in z dne 24. 8. 2006 s popravnim sklepom z dne 6. 9. 2006 glede odločitve, da je invalidnost stranke intervenientke posledica poklicne bolezni.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka stransko intervenientko utemeljeno razvrstila v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poklicne bolezni, ker je pri tožeči stranki cca 21 let delala kot steklobrusilka v obratu s povečano koncentracijo svinca v prahu, zaradi česar je prišlo do povečane koncentracije svinca v njenem telesu in kronične zastrupitve s svincem s posledičnimi spremembami njene delazmožnosti, zaradi katerih ni bila več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena, v zvezi s 5. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker sodišče ni sledilo njenim dokaznim predlogom za imenovanje izvedencev v tem postopku in pridobitev izvedeniških mnenj v zvezi z njenim zanikanjem vzročne zveze med delom stranske intervenientke pri njej ter zastrupitvijo stranske intervenientke s svincem s posledicami, ki naj bi povzročile njeno invalidnost. Sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 359. člena ZPP, ker njegova sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ker ni odgovorilo na številne pritožbene navedbe, katere obširno povzema in dodatno opredeljuje tudi v reviziji. Ker naj bi prišlo le pri stranski intervenientki, kot edini med številnimi delavci in delavkami v istem obratu, do povečanih koncentracij svinca v telesu oziroma do zastrupitve s svincem, tudi sicer za ugotovitev poklicne bolezni naj ne bi bili izpolnjeni pogoji.

4. V odgovoru na revizijo stranska intervenientka navaja, da pomenijo obširne revizijske navedbe v prvi vrsti le uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nedovoljeno odpiranje novih vprašanj na revizijskih stopnji, zaradi katerih ne more priti do drugačne odločitve.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Izpodbijana sodba vsebuje ustrezne razloge, tako, da jo je mogoče preizkusiti in zato revizijski očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

8. V tej zadevi je sodišče ugotovilo, da je stranska intervenientka kot steklobrusilka pri tožnici daljše obdobje delala v obratu, kjer se je pri delu prašilo in so bile v prahu povečane koncentracije svinca. Prav tako je ugotovilo, da je prišlo do večjih koncentracij svinca v tožničinem telesu in da je tožnica zaradi sprememb v zdravstvenem stanju postala invalidka I. kategorije. Ves čas je bilo sporno le vprašanje, ali je prišlo do povečane koncentracije oziroma zastrupitve s svincem pri stranski intervenientki zaradi njenega dela pri tožeči stranki in ali so bile posledice zastrupitve s svincem bistveni vzrok za njeno invalidnost. 9. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb stranske intervenientke ugotovilo, da je pred Delovnim sodiščem v Celju tekel pod oznako zadeve Pd 216/2006 med stransko intervenientko in tožnico spor o plačilu odškodnine zaradi škodnih posledic dela stranske intervenientke pri tožnici v okolju s povečano koncentracijo svinca in da so bila v tem postopku s strani delovnega sodišča že pridobljena izvedeniška mnenja glede vzročne zveze med delom stranske intervenientke pri tožnici in njenimi bolezenskimi težavami. Na predlog stranske intervenientke je na obravnavi izvedlo dokaze s prečitanjem navedenih izvedeniških mnenj (mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete v Ljubljani z dne 2. 4. 2008 z dopolnitvami in mnenje iste komisije z dne 9. 3. 2010), pri podaji katerih so sodelovali izvedenci večih specialnosti, med njimi tudi izvedenec toksikolog ter izvedenec s področja medicine dela. Hkrati je izvedlo dokaz s prečitanjem zapisnikov o izpovedbi nekaterih od teh izvedencev, ki so bili pred sodiščem v odškodninskem delovnem sporu tudi neposredno zaslišani. Tako navedena izvedeniška mnenja, kot izpovedbe, so se nanašala tudi na vprašanja vzročne zveze med delom stranske intervenientke v okolju s povečano prisotnostjo svinca pri tožeči stranki in zdravstvenim stanjem stranske intervenientke, tudi vprašanja vzročne zveze z njeno delazmožnostjo v posledici zdravstvenih sprememb. Navedeni dokazi so v celoti potrjevali izvedensko mnenje invalidske komisije tožene stranke z dne 25. 5. 2006, da je invalidnost stranske intervenientke posledica zastrupitve s svincem v posledici njenega dela pri toženi stranki.

10. Navedena izvedeniška mnenja in zaslišanja izvedencev so bila pridobljena in neposredno izvedena v postopku, v katerem je tožeča stranka neposredno sodelovala in se o teh dokazih neposredno izjavljala (v zadevi Pd 216/2006 se je tožnica udeleževala postopka kot tožena stranka). Prav tako je tožeča stranka v tem socialnem sporu neposredno sodelovala pri izvedbi dokazov s prečitanjem navedenih izvedeniških mnenj in zapisnikov o izpovedbah izvedencev. Ob navedeni izvedbi dokazov, ki so po presoji sodišča zadoščali za prepričljivo ugotovitev vzročne zveze med delom stranske intervenientke pri tožnici in izgubo njene delazmožnosti, sodišče ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je zavrnilo tožničine dokazne predloge za pribavo novih izvedeniških mnenj izvedenca toksikologa in izvedenca ortopeda. Navedena kršitev je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Prav tako ni bila podana kršitev 5. člena ZPP, saj je imela tožnica možnost izjaviti se o navedbah nasprotne stranke oziroma njene stranske intervenientke in je to možnost tudi uporabila. Neutemeljen je revizijski očitek, da je sodišče razsodilo na podlagi sodb, izdanih v sporu med stransko intervenientko in tožnico v odškodninskem delovnem sporu. Le dokaze, ki so bili pridobljeni že v navedenem sporu in ki so se v pomembnem delu nanašali na v bistvu enako vprašanje (vprašanje vzročne zveze) je sodišče izvedlo in uporabilo tudi v tem socialnem sporu, s tem, da je tako pri pridobitvi kot pri izvedbi teh dokazov lahko tožnica neposredno sodelovala. Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-39/95 z dne 16. 1. 1997 ugotovilo, da je prekršena pravica stranke v pravdnem postopku, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da postavlja vprašanja priči ali izvedencu ter da se izjavi o rezultatih dokazovanja in glede tega poda tudi svoja pravna naziranja, če je sodišče svojo odločbo oprlo na izvedensko mnenje, izdelano v drugem sodnem postopku, v katerem stranka ni imela možnosti sodelovati. V obravnavani zadevi pa za tak primer ne gre, saj je tožeča stranka neposredno sodelovala pri izvedbi dokazov z izvedenci tako v zadevi Pd 216/2006, kot v tem socialnem sporu.

11. Sodišče pravilno ugotavlja, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) v 65. členu opredeljuje za poklicne bolezni tista obolenja, ki so povzročena z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. Pravilno ugotavlja, da so v Pravilniku o seznamu poklicnih bolezni, sprejetem na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 65. člena ZPIZ-1, kot poklicne bolezni opredeljene tudi bolezni, povzročene s svincem ali njegovimi spojinami. Ob ugotovitvah, da je zastrupitev s svincem in invalidnost stranske intervenientke posledica njenega dolgoletnega dela v tožničinem obratu s povečano koncentracijo svinca v prašnih delcih, je tako sodišče utemeljeno presodilo, da je njena invalidnost posledica poklicne bolezni.

12. Utemeljeno stranska intervenientka v odgovoru na revizijo navaja, da pomenijo ostale revizijske navedbe v zvezi z okoliščinami tožničine invalidnosti poskus uveljavljanja zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog, in da druga izpostavljena vprašanja, ki imajo sicer le delno podlago v tožničinih predhodnih navedbah, tudi sicer ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zadevi.

13. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Ker tožnica z revizijo ni uspela, mora stranski intervenientki povrniti njene utemeljene stroške odgovora na revizijo, ki jih je sodišče odmerilo v skladu z odvetniško tarifo veljavno v času vložitve tožbe v višini 253,00 EUR, s tem, da je stranska intervenientka upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti od navedenega zneska, kolikor ga tožnica ne bo plačala v 15 dneh.