Jedro

Tožeča stranka je izkazala plačilo premoženjske škode lastnikoma obeh, v nesreči poškodovanih vozil, zato so po 939. členu ZOR nanjo prešle vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je odgovoren za škodo, to je nasproti tožencu. Podrobnejšo ureditev prehoda teh pravic urejajo splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska oziroma pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Če je v splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti zapisana omejitev v višini 12 poprečnih mesečnih neto osebnih dohodkov, velja ta omejitev samo za škodo, ki jo je treba poplačati iz tega zavarovanja, torej za škodo, ki izvira iz odgovornosti za toženčevo ravnanje nasproti tretjim udeležencem v prometu, ne more pa se raztezati tudi na škode, ki izvirajo iz drugih zakonsko in pogodbeno urejenih razmerij.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačati zavarovalnici znesek 2.976.308 SIT z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od zneska 1.854.628 SIT od 08.11.1996 dalje in od zneska 1.121.680 SIT od 19.01.1998 dalje do plačila.

Proti tej sodbi se je toženec pritožil, toda sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvo sodbo.

Proti sodbi pritožbenega sodišča, s katero je postala pravnomočna prva sodba, je toženec pravočasno vložil revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje in zavrnitev tožbenega zahtevka. Sodišču druge stopnje očita, da ni jasno odgovorilo na pritožbene ugovore, ker je ugotovilo, da toženčevo ravnanje pred nezgodo kaže na njegovo nestrpnost, a pri tem ni ugotovilo, zakaj naj bi bila nestrpnost posledica vinjenosti. Vinjenost naj bi povzročila tudi nepazljivost pri prehodu z voznega na prehitevalni pas, čeprav je sodišče hkrati ugotovilo, da tako ravna večina voznikov in da gre za kršitev cestnoprometnih predpisov. Tožena stranka zato meni, da razlogi niso jasni in da tudi izvedenec nikjer ni omenil vinjenosti kot vzroka za nezgodo. Zato trdi, da ni vzročne zveze med vinjenostjo in nezgodo oziroma škodo in da sodba ni pravilna. Kot zmotno uporabo materialnega prava pa navaja, da ima zavarovalnica po pogojih AO - 95, ki veljajo od 10.01.1995 pravico terjati vrnitev do zneska, ki ne presega dvanajst poprečnih mesečnih neto plač. Po njegovem je to edini pravni temelj za razmerje med tožečo in toženo stranko, zato meni, da bi iz tega posameznega primera tožena stranka lahko zahtevala regres le do višine 1.121.680 SIT, ne glede na to, kolikšno škodo je poravnala. Res določajo splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska AK - 92/XI, ki veljajo od 23.11.1992, v tretji točki drugega odstavka 10. člena, da je dolžan voznik izplačano zavarovalnino povrniti zavarovalnici takoj po izplačilu zavarovancu, toda tu gre za regresni zahtevek iz naslova ene od povzročenih škod v enem škodnem dogodku, kot posledica uveljavljanja odškodninskega zahtevka na podlagi civilnega prava (1. točka prvega člena pogojev AO - 95) in se zato omejitev iz pogojev AO - 95, ki so bili sprejeti kasneje kot pogoji AK - 92/XI, nanaša na tak regresni zahtevek.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99) je bila revizija vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni, ker sta sodišči prve in druge stopnje v svojih sodbah jasno navedli ugotovljeno dejansko stanje in sta pojasnili, katero materialno pravo sta na to uporabili. Sodišče druge stopnje je na tretji strani utemeljitve sodbe razumljivo odgovorilo na pritožbene ugovore, da je toženec tisti, ki je kršil prometne predpise, ker se pri prehajanju na prehitevalni vozni pas ni prepričal, če to lahko varno stori za druge udeležence v prometu, in je zaprl pot vozilu Alfa Romeo. Vozniku tega vozila ni bilo mogoče očitati kršitve predpisov neposredno pred trkom, zato njegova vinjenost ni v neposredni vzročni zvezi z nesrečo. Drugače je s tožencem, ki je vinjen kršil prometne predpise in to na način, za katerega je sodišče prve stopnje napisalo "po splošnem znanju alkohol v krvi vozniških sposobnosti ne izboljšuje", sodišče druge stopnje pa je natančneje pojasnilo, da se vinjenost voznika kaže v nestrpnosti pri vožnji in v padcu koncentracije, kar se je pokazalo pri toženčevem prehodu z voznega na prehitevalni pas. Toženčevo sklicevanje na to, da tako ravna večina voznikov, ni utemeljeno in kaže na pomanjkanje samokritičnosti.

Tudi revizijska graja, da sta sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ni utemeljena. Toženec je z vožnjo pod vplivom alkohola povzročil nesrečo, v kateri sta bili poškodovani dve vozili: * tisto, ki ga je upravljal on in je bilo zavarovano pri tožeči stranki po splošnih pogojih za kasko zavarovanje, in * vozilo Alfa Romeo, ki ga je upravljal O. in je bilo zavarovano pri Slovenici, zavarovalniški hiši d.d. Tožeča stranka je izkazala plačilo premoženjske škode lastnikoma obeh vozil (oziroma zavarovalnici Slovenica), zato so po 939. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 29/78 - 57/89) nanjo prešle vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je odgovoren za škodo, to je nasproti tožencu. Podrobnejšo ureditev prehoda teh pravic urejajo za zavarovanje avtomobila Volkswagen Passat splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska, za zavarovanje avtomobila Alfa Romeo pa pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Če je v splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti zapisana omejitev v višini 12 poprečnih mesečnih neto osebnih dohodkov, velja ta omejitev samo za škodo, ki jo je treba poplačati iz tega zavarovanja, torej za škodo, ki izvira iz odgovornosti za toženčevo ravnanje nasproti tretjim udeležencem v prometu (na primer lastniku poškodovanega vozila, osebam v poškodovanem avtomobilu, pešcem in podobno), ne more pa se raztezati tudi na škode, ki izvirajo iz drugih zakonsko in pogodbeno urejenih razmerij. Ker je toženec povzročil prometno nesrečo in ker je vozil vinjen, mora poravnati povzročeno škodo iz različnih pogodbenih naslovov in splošnih pogojev, s tem da je limitirana le tista škoda, ki izvira iz zavarovanja odgovornosti.

Ker torej revizija ni utemeljena, jo je sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo.