Jedro

Povračila in naknadna predložitev dokazil za preferencialno obravnavo so možna samo v primeru, da se predloženo potrdilo o preferencialnem poreklu blaga dejansko nanaša na zadevno uvoženo blago in da so izpolnjeni pogoji za sprejem predloženega potrdila ter da so izpolnjeni vsi ostali pogoji za preferencialno obravnavo blaga.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Carinskega urada A št. ... z dne 15. 3. 2002, s katero je bil zavrnjen zahtevek tožnika za povračilo carinskih dajatev za del blaga ocarinjenega po carinski deklaraciji (ECL) št. ... z dne 21. 12. 2000 Izpostave Terminal A. Tožnik - deklarant je kot posredni zastopnik v svojem imenu in za račun družbe BBB d.o.o. Ljubljana vložil carinsko deklaracijo za različno blago v šestih postavkah, med drugimi je tudi v postavki 06 prijavil 26.000 kosov žvečilnih gumijev, ki jih je uvrstil v tarifno oznako 1704 10 990 Kombinirane nomenklature carinske tarife (KN CT) in zanje obračunal carino po konvencionalni 27 % carinski stopnji. K deklaraciji je priložil račune (F10) št. ..., ... in ..., vsi z dne 20. 12. 2000. Polji 36 in 39 nista bili izpolnjeni. Carinski organ je deklaracijo sprejel dne 21. 12. 2000 in jo evidentiral pod št. .... Po prepustitvi blaga deklarantu, je le-ta dne 18. 1. 2001 vložil prošnjo (zahtevek) za popravek podatkov na sporni deklaraciji in povračilo preveč plačanih uvoznih dajatev z utemeljitvijo, da pri vlaganju ECL-a voznik ni priložil obrazca EUR.1, čeprav ima blago preferencialno (madžarsko) poreklo in je bil obrazec EUR.1 izdan na isti dan, ko je tujec (izvoznik) blago izvozno ocarinil. Zato želi v postavki 06 deklaracije vpis šifre P v polje 36 in šifre 1311 v polje 39, kar ima za posledico tudi nižji obračun carinskih dajatev. Prošnji je priložil original potrdilo o prometu blaga EUR.1 št. ... z dne 20. 12. 2000. Prvostopni organ je zahtevek tožnika zavrnil kot neutemeljen, s čimer se je strinjala tudi tožena stranka. Carinska deklaracija pomeni ravnanje oziroma dejanje, s katerim oseba na predpisan način izrazi namen, da se za blago začne določen carinski postopek (10. točka 1. odstavka 3. člena Carinskega zakona - Uradni list RS, št. 1/95 in naslednji, v nadaljevanju: CZ). Po določbi 48. člena istega zakona mora deklarant izpolniti carinsko deklaracijo tako, da vsebuje tiste podatke, ki so potrebni glede na izbran carinski postopek. V obravnavanem primeru tožnik ni uveljavljal nobene ugodnosti ob uvozu za blago iz postavke 06, kajti polji 36 in 39 sta ostali prazni in je šele naknadno želel uveljaviti ugodnost, ki izhaja iz Uredbe o izvajanju Srednjeevropskga sporazuma o prosti trgovini (CEFTA) ter začasni uporabi dodatnega protokola št. 6 k CEFTA, Sporazuma o pristopu Romuniji k CEFTA in Sporazuma o pristopu Republike Bolgarije k CEFTA (Uradni list RS, št. 104/99, v nadaljevanju: Uredba) in se prizna na podlagi porekla. V nadaljevanju tožena stranka natančno pojasni kako se ugodnost uveljavlja in ugotavlja, da je bilo dokazilo o poreklu (potrdilo o prometu blaga EUR.1 št. ...) izdano istega dne kot je bilo zadevno blago izvoženo - 20. 12. 2000, carinska deklaracija za sprostitev v prost promet pa je bila vložena in sprejeta 21. 12. 2000. Tožnik bi lahko glede na to, da je vedel, da uvaža blago z madžarskim poreklom vložil nepopolno carinsko deklaracijo, saj je dokazilo o poreklu obstajalo ali pa bi vsaj napovedal kasnejše uveljavljanje preferencialne obravnave z vložitvijo ustrezne izjave v carinskem postopku v skladu s 24. členom Odloka o preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki se v letu 2000 uporablja za izvajanje Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA) (Uradni list RS, št. 104/99, v nadaljevanju: Odlok). Zato je pritožbena navedba, da ni mogel nakazati uveljavljanja oziroma pri uvozu že uveljavljati preferencialno poreklo, neutemeljena. Tudi ob upoštevanju 656. člena Uredbe za izvajanje Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 46/99 in spremembe, v nadaljevanju: UICZ) je odločitev prvostopnega organa pravilna. Za povračilo na tej pravni podlagi je predpisan pogoj, da je mogoče zahtevati preferencialno obravnavo, če se zanesljivo ugotovi, da se predloženo potrdilo o preferencialnem poreklu nanaša na zadevno blago, kar pa v konkretnem primeru zaradi splošnega vpisa blaga v polju 8 ni mogoče. Poleg tega potrdilo o prometu blaga EUR.1 nima vseh zahtevanih podatkov, ki bi nedvomno dokazovali, da se le-ta nanaša na zadevno blago, kar priznava tudi tožnik v pritožbi. Ker torej ni izkazano, da se potrdilo o prometu blaga EUR.1 št. ... dejansko nanaša na zadevno blago (dokazno breme je na tožniku), pritožbena navedba, da je obrazec EUR.1 potrjen s strani madžarskih carinskih organov in da se lahko v vsakem trenutku preveri pristnost podatkov, ne more spremeniti odločitve.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu iz vseh tožbenih razlogov ter navaja, da je zaradi kršenja predpisov izpodbijani akt ničen. Uveljavlja tudi kršitev ustavnih pravic in se pri tem sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up 60/00 z dne 13. 7. 2000. Gre za kršenje temeljne ustavne pravice stranke do poštene obravnave. Tožeča stranka je utemeljila svoj zahtevek na 62. členu CZ, zato je popolnoma nekorektno in nepotrebno strankin zahtevek zavračati na podlagi 3. točke 2. odstavka 50. člena CZ in 8. - 10. odstavka 158. člena CZ, saj deklarant praviloma zahteva spremembo v svojo korist, carinski organ pa največkrat v škodo. Carinski organ ni obrazložil zakaj ni možna uporaba 2. in 3. odstavka 62. člena CZ. Pri tem tožnik opozarja, da gre v 62. členu CZ v bistvu za obnovo postopka, ki ni natančneje opredeljena. Zakon bi moral določiti vsaj primeroma nekaj temeljnih vzrokov, ki lahko posežejo v pravnomočno odločitev. Ker tožena stranka ni odgovorila zakaj ni uporabila 62. člena CZ, je tožniku onemogočeno učinkovito pravno sredstvo in kršena pravica iz 25. člena Ustave. Tožnik uveljavlja kršitev 2., 3. in 5. točke 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Meni, da je relevantno, da je potrdilo o poreklu izdano istega dne, kot je blago izvoženo, to je 20. 12. 2000, carinska deklaracija pa vložena dne 21. 12. 2000. Sodišču predlaga, da zavzame stališče ali potrdilo o poreklu ima deklarativen ali konstitutiven učinek. Po mnenju tožeče stranke imajo vsa potrdila deklarativen učinek, saj se pravice lahko oblikujejo zgolj z odločbo. Zato mora carinski organ ugotoviti resnično stanje stvari v naknadnem postopku, saj je poreklo blaga lastnost, ki obstaja neodvisno od potrdila. Opozarja, da carinski organi dopise tujih carinskih organov o kontroli pristnosti potrdil o poreklu šteje za nov dokaz in postopke obnavljajo po 1. točki 260. člena Zakona o splošnem postopku, v obravnavani zadevi pa odklanjajo obnovo postopka. Čeprav so neštetokrat obnovili carinske deklaracije v škodo stranke. Stranka sicer ni zahtevala obnove postopka, vendar se v upravnem postopku vloge obravnavajo po vsebini, ne glede na naslov. Po mnenju tožnika potrdilo o prometu blaga EUR.1 ni javna listina in ne veže organa, ki mu je bilo predloženo kot dokaz za odločitev v glavni stvari. Sklepno tožeča stranka sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je na glavni obravnavi vztrajala pri navedbah iz tožbe in poudarila, da iz potrdila EUR.1 in fakture izhaja, da gre za blago deklarirano v imenovanju 06 ECL. Tožena stranka dodatno k odgovoru na tožbo pojasni, da je šlo v obravnavanem primeru za zahtevek za spremembo podatkov in povračilo in ne gre za vprašanje pristnosti listin. Predvsem ni razvidno, da se potrdilo EUR.1 dejansko nanaša na sporno blago, saj tega ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ker potrdilo EUR.1 nima natančnih podatkov in gre le za splošen opis. Doda, da v obravnavanem primeru 62. člen CZ ne pride v poštev. Sodišče je vpogledalo v upravne spise in dokumente sodnega spisa. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, zato se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na njene razloge (2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu - Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 - odločba US, v nadaljevanju: ZUS). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Tožnik je z svojo vlogo, ki jo je naslovil "Prošnja za popravek ECL ... z dne 21. 12. 2000 in povračilo preveč plačanih uvoznih dajatev", ki jo je dne 18. 1. 2001 vložil pri prvostopnem carinskem organu tudi po presoji sodišča popolnoma jasno zahteval popravek spornega ECL in povračilo preveč plačanih uvoznih dajatev iz razloga neupoštevanja preferencialne obravnave spornega blaga iz imenovanja 06 ECL. Gre za popolno in jasno vlogo, zato upravni organ ni imel podlage za drugačno obravnavo te vloge, niti za morebitno dopolnjevanje le-te, zato so tožbeni ugovori v smeri obnove postopka in reševanja vloge po 62. členu CZ neutemeljeni. V zadevi tudi ni sporna sama pristnost potrdila EUR.1, saj ga tako tožena stranka kot pred njo prvostopni organ nista obravnavala kot nepristnega. Preferencialno obravnavo blaga pri uvoznem carinjenju urejajo mednarodni sporazumi, ki jih je že navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi. Ne glede na to, da je tožnik potrdilo o poreklu EUR.1 priložil naknadno, bi lahko pridobil pravico do povračila preveč plačane carine ob pogojih iz 656. člena UICZ. Povračila in naknadna predložitev dokazil za preferencialno obravnavo so možna samo v primeru, da se predloženo potrdilo o preferencialnem poreklu blaga dejansko nanaša na zadevno uvoženo blago in da so izpolnjeni pogoji za sprejem predloženega potrdila ter da so izpolnjeni vsi ostali pogoji za preferencialno obravnavo blaga (1. odstavek 656. člen UICZ). Plačane dajatve se vrnejo oziroma dolg odpusti po predložitvi blaga carinskemu organu. Kadar blaga ni več mogoče predložiti carinskemu organu, lahko ta ugodi zahtevku za povračilo ali odpust le v primeru, če je na podlagi razpoložljivih podatkov zanesljivo ugotovil, da se naknadno predloženo potrdilo o preferencialnem poreklu nanaša na zadevno blago (2. odstavek 656. člena UICZ). V obravnavanem primeru pa tega ni mogoče zanesljivo ugotoviti, saj z vpogledom v listine upravnega spisa, to je naknadno predloženega potrdila EUR.1 ... ter fakture, ki je bila predložena pri uvoznem carinjenju, ni mogoče z gotovostjo in zanesljivo ugotoviti, da je bilo izdano poreklo EUR.1 za blago, ki je navedeno v imenovanju 06 sporne ECL, zato je odločitev tožene stranke in pred njo organa prve stopnje pravilna in na zakonu utemeljena.

Glede na navedeno je sodišče potem, ko ni našlo ničnostnih razlogov in kršitev ustavnih pravic, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS.