Jedro

Ker so zakonski pogoji glede postavljenega vprašanja, razvidnega iz izreka odločbe, izpolnjeni, je Vrhovno sodišče v tem obsegu revizijo dopustilo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne pravilnosti stališča izpodbijane sodbe, da so za odločitev o višini izplačila ob tožnikovem izstopu iz tožene stranke odločilna pravila, veljavna ob vstopu, ne pa pravila, veljavna ob izstopu.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni zahtevek za plačilo 5.243,93 EUR z zahtevanimi obrestmi, ugodilo pa podrednemu zahtevku za plačilo 3.178,13 EUR z obrestmi od 2. 12. 2008 dalje. V zvezi s primarnim zahtevkom je zavzelo stališče, da ni podlage za terjatev iz naslova neupravičene obogatitve. Tožnik je vplačeval na podlagi pristopa k tožencu, nobena pravila pa niso določala, da je ob izstopu upravičen do izplačila celotnega vplačila. V zvezi s podrednim zahtevkom je zavzelo stališče, da je utemeljen na podlagi pravil, veljavnih ob včlanitvi, in da je ta pravila treba uporabiti, ker gre za zavarovalno pogodbo (dodatno pogodbeno pokojninsko zavarovanje), ki se presoja po pravilih Sklada in po splošnih obligacijskih pravilih. Pogodba se lahko spremeni le na podlagi sporazuma obeh strank, ne pa na podlagi enostranske izjave enega od njiju. Toženec ni dokazal, da bi bila sprememba pravil v letu 2008 primerna in sorazmerna. Pravila bi lahko spremenil le z veljavnostjo za naprej.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi ugodilo le glede stroškov postopka, v ostalem pa jo je zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo. V zvezi s procesnim očitkom je navedlo, da je tožnik že v tožbi uveljavljal razliko v višini 30 % vplačila na podlagi pravil Sklada in da zato kljub temu, da ni direktno nasprotoval stališču toženca v odgovoru na tožbo o neupoštevnosti teh pravil, ni mogoče reči, da gre za neprerekane trditve nasprotne stranke, ki jih je treba šteti za priznane. V zvezi s temeljem zahtevka je navedlo, da se je tožnik sicer res skliceval le na neupravičeno pridobitev, vendar pa gre v temelju za materialnopravno vprašanje, katera pravila je treba uporabiti za odločitev v zadevi, to pa je stvar presoje sodišča. V zvezi z materialnopravno presojo je navedlo, (1) da je v skladu z ustaljeno sodno prakso (sklicevalo se je na sklep VIII Ips 224/2000 z dne 8. 5. 2001) šlo za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki temelji na splošnih načelih zavarovanja po ZOR, (2) da so pravila, veljavna ob pristopu, sestavni del pogodbe in da kasnejša sprememba pravil ne more vplivati na že prevzete pogodbene obveznosti (sklicevalo se je na sodbo II Ips 752/2007 z dne 7. 11. 2007), (3) da ni pomembno, ali je šlo za zavarovalno pogodbo ali za družbeno pogodbo, ker je tudi družbeno pogodbo mogoče spremeniti le s soglasjem članov, z večino pa le, če je to predvideno v pogodbi, pri čemer mora biti večinski sklep sprejet ob soglasju družbenika, ki se mu s spremembo odvzemajo pravice, takega dogovora pa toženec ne zatrjuje.

3. Toženec v predlogu za dopustitev revizije nasprotuje stališču pritožbenega sodišča, da kljub temu, da tožnik ni pravočasno in direktno nasprotoval toženčevim stališčem in da ni natančneje substanciral dejanske podlage zahtevka, ne gre za kršitev razpravnega načela in pravil o dokaznem bremenu, ampak le za materialnopravno presojo vprašanja. Trdi, da tožnik ni navedel dejstev za materialnopravno presojo zavarovalne pogodbe, tj. vrsto in vsebino dogovora ter kdaj, kako in s čim naj bi bila spremenjena in ali je bila spremenjena brez tožnikovega soglasja; ker je tožnik zatrjeval le neupravičeno obogatitev, ne pa dejstev, iz katerih bi izhajala materialnopravna podlaga izpodbijane sodbe, gre za kršitev 7., 21. in 214. člena Zakona o pravdnem postopku. Nadalje se ne strinja s stališčem, da gre v obravnavanem primeru za klasično zavarovalno pogodbo. Izpodbijana sodba se sicer sklicuje na odločbi VIII Ips 224/2000 in II Ips 752/2000, vendar pa ti dve odločbi še ne pomenita ustaljene sodne prakse in ne preprečujeta drugačne odločitve v bodočih primerih. V vmesnem času se je namreč toženčev status v zakonodaji spremenil. Njegov položaj je bil prvič pravno urejen, in sicer v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 – v nadaljevanju ZPIZ-1) in ne v Zakonu o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/2000). Glede na to bi se morala smiselno upoštevati načela za priznanje pravic, veljavnih v ZPIZ-1, tj. izplačilo po predpisih, veljavnih v času nastopa pogoja za uveljavitev pravic in ne po predpisih, veljavnih ob pričetku plačevanja prispevkov. V obravnavanem primeru ni šlo za klasično zavarovalno pogodbo, ampak za članstvo s ciljem skupnega interesa in s članskimi pravicami, urejenimi v skupnih notranjih aktih.

4. Glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo (367. c člen Zakona o pravdnem postopku).