Jedro

Vprašanja, ki se nanašajo na upravni postopek in na upravno odločbo so lahko predmet tožbenih ugovorov in šele če so podani, tudi presoje Upravnega sodišča (ne pa Vrhovnega sodišča). Upravno sodišče v sodbi teh vprašanj ni presojalo in zato sodba na njih ne temelji. Tožnik pa v predlogu tudi ne trdi, da so bile te navedbe vsebina tožbenih očitkov, kar šele bi lahko vzpostavljalo procesno pravno vprašanje zadostne obrazložitve sodbe.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo, s katero je gradbeni inšpektor tožniku odredil ustavitev gradnje in odstranitev v letu 2006 brez gradbenega dovoljenja zgrajenega manj zahtevnega objekta - stanovanjske stavbe v Izoli s površino 44,72 m2. 2. V obrazložitvi je najprej navedlo, da je tožnik s tožbenimi navedbami, da gre za čebelnjak, neprimeren za bivanje, in s tem povezanimi dokazi (s fotografijami panjev in zaslišanjem tožnika) prekludiran, ker jih ni navajal oziroma predlagal že v upravnem postopku. V nadaljevanju se je do njih vseeno opredelilo in ugotovilo, da je iz inšpektorjevih fotografij v upravnem spisu razvidno, da ne gre za čebelnjak, ampak za objekt z dvema spalnicama, jedilnico in kuhinjo. Po primerjavi teh fotografij s tožnikovimi fotografijami panjev je ugotovilo, da se slednje ne nanašajo na nelegalni objekt, ki je tudi sicer nesporno priključen na elektriko, ima odtok odpadne vode, speljan v greznico, mu služi kopalnica v sosednjem objektu in je iz elaborata, ki je bil podlaga za vpis v kataster, razvidna njegova dejanska raba "stanovanje v samostoječi stavbi z enim stanovanjem".1 Iz inšpektorjevih fotografij je razvidno celo, kako so opremljeni kuhinja in jedilnica ter spalnici. Glede na obrazloženo je Upravno sodišče pritrdilo inšpektorjevi ugotovitvi, da gre za stanovanjsko stavbo, ki jo je tako po v času izdaje odločbe veljavni uredbi2, kot tudi po v času gradnje veljavnemu pravilniku3 treba opredeliti kot manj zahteven objekt. 3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem je predlagal, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj: - Ali lahko pride do rušenja enostavnega objekta na podlagi odločitev državnega gradbenega inšpektorja, ki je skladno s 1. odst. 8. čl. GZ pristojen izvajati nadzor le v zvezi z gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, medtem ko za enostavne objekte gradbeno dovoljenje ni zahtevano? - Ali mora inšpektor v okviru inšpekcijskega postopka ugotavljanja (ne)legalnosti gradnje in s tem povezane velikosti objekta, zavezancu predložiti skico z vrisanimi in vpisanimi izmerami ter fotografijami opravljenih meritev, ali za to zadošča zgolj navedba površine objekta? - Na kakšen način mora gradbeni inšpektor izvesti meritve v okviru inšpekcijskega postopka ugotavljanja nelegalne gradnje, da zadosti načelu enake obravnave, načelu zakonitosti in enakega varstva pravic ter ali in na kakšen način je dolžan te podatke povezati z uradnimi podatki, ki temeljijo na geodetskih elaboratih? - Ali je mogoče objekt, ki ni priključen na vodovodno omrežje, dejansko obravnavati kot bivalni, stanovanjski objekt? - Ali je gradbeni inšpektor dolžan pojasniti razhajanje med njegovimi meritvami objekta in podatki uradnih evidenc - katastra, za kar podlaga je elaborat za vpis stavbe v kataster, pripravljen s strani geodeta? - Ali je inšpekcijski zavezanec s pripombami in navedbami glede ugotovitev organa o dejstvih in okoliščinah prekludiran, če se na poziv za podajo pripomb na zapisnik o ogledu sploh ne odzove in se v zvezi z ugotovitvami v tisti fazi sploh ne izjavi, ali se lahko o posameznih dejstvih in okoliščinah izreče prvič šele v pritožbi ter se njegove (pritožbene) navedbe štejejo za pravočasne?

4. Predlagatelj v predlogu navaja, da inšpektor ni pojasnil, zakaj so inšpekcijske ugotovitve glede površine spornega objekta (od katerih je med drugim odvisna njegova razvrstitev) drugačne od podatkov GURS. Do tožnikovih ugovorov glede izmer in velikosti objekta se pritožbeni organ in Upravno sodišče nista opredelila. Slednje jih je zmotno štelo za nesporne. Ne strinja se s stališčem Upravnega sodišča glede nedovoljenih tožbenih novot - tudi če teh dejstev ni navajal že kot pripombe na zapisnik, ampak šele v pritožbi, so te pravočasne. Celo če bi inšpektorjeve ugotovitve držale, gre za enostaven objekt, saj le malenkost odstopa od pogojev zanj. Sicer vztraja, da ne gre za bivalni objekt, saj imajo hišno številko lahko tudi nestanovanjske stavbe.

5. Predlog ni popoln.

6. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).4 Če stranka tega ne stori, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP). Glede na to da revizije po izrecni določbi drugega odstavka 370. člena ZPP ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je iz tega razloga tudi ni mogoče predlagati.

7. Kot je mogoče razumeti obrazložitev predloga (to je v obravnavani zadevi bistveno oteženo, saj predlagatelj v predlogu najprej zapiše vprašanja, ki jim nato sledi skupna, nestrukturirana obrazložitev za vseh šest vprašanj), je njegovo bistvo v tožnikovem nestrinjanju z ugotovljenim dejanskim stanje glede vrste rabe spornega objekta (ki naj ne bi bil stanovanjski objekt) in njegove površine (ki naj bi bila manjša od 44,72 m2). Na tem gradi svojo trditev, da gre za enostavni objekt, ki ne potrebuje gradbenega dovoljenja, na kar se sicer nanaša prvo vprašanje, ki pa se primarno kaže kot vprašanje dejanskega stanja in ne kot pravno vprašanje glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katero je Vrhovno sodišče vezano v revizijskem postopku. Tožnik v obrazložitvi sicer navaja, da je v pritožbi v upravnem postopku podal ugovore zoper izmero objekta in da zato ni prekludiran, ni pa razvidno, da bi se ta navedba sploh nanašala na katero od stališč v sodbi in posledično tudi ne, zakaj je sodišče vprašanje napačno rešilo. Očitno je le, da je sodišče štelo površino stavbe kot nesporno (31. točka sodbe), torej v tožbi neprerekano dejstvo.

8. Z navedenim je povezano šesto vprašanje, saj se nanaša na pravočasnost navedb v upravnem postopku o izmerah oz. površini objekta (kot navedeno, se tožnik ne strinja, da je bil z njimi prepozen zato, ker jih je podal šele v pritožbi). Gre za vprašanje, na katerem, kot navedeno, izpodbijana sodba ne temelji, saj je Upravno sodišče v sodbi (v 22. točki obrazložitve) kot prepozne v smislu 52. člena ZUS-1 opredelilo le tožbene navedbe glede rabe (ne pa velikosti) objekta (da gre za čebelnjak) in s tem povezane dokazne predloge (fotografije čebeljih panjev in zaslišanje tožnika), a se je do njih v obrazložitvi vseeno vsebinsko opredelilo (23. in 24. točka obrazložitve), predlog za tožnikovo zaslišanje pa štelo tudi za umaknjen (13. točka obrazložitve).

9. Drugo, tretje in peto vprašanje se ne nanašajo na sodni postopek ugotavljanja dejanskega stanja (v zvezi s površino objekta), pač pa na upravni postopek in na upravno odločbo (tožnikov očitek v obrazložitvi predloga za dopustitev revizije je, da bi mu moral inšpektor predložiti tudi skice in fotografije meritev ter posebej pojasniti neskladnost med svojimi ugotovitvami in podatki GURS glede površine, pri čemer v zaključku obrazložitve našteva določbe ZUP, ki naj bi bile kršene). Navedeno je lahko predmet tožbenih ugovorov in šele če so podani, tudi presoje Upravnega sodišča (ne pa Vrhovnega sodišča). Upravno sodišče v sodbi teh vprašanj ni presojalo in zato sodba na njih ne temelji. Tožnik pa v predlogu tudi ne trdi, da so bile te navedbe vsebina tožbenih očitkov, kar šele bi lahko vzpostavljalo procesno pravno vprašanje zadostne obrazložitve sodbe, a taka vsebina iz obrazložitve predloga ne izhaja. Enaki pomanjkljivosti veljata tudi za tožnikovo trditev v predlogu, da naj bi bila za opredelitev objekta kot stanovanjskega nujna priključitev na vodovod, na kar se nanaša četrto vprašanje.

10. Vse navedeno ima za posledico, da predlog nima (in tudi ne more imeti) kratke obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče navedena vprašanja rešilo nezakonito, kar je po v 6. točki te obrazložitve citiranem četrtem odstavku 367.b člena ZPP pogoj za njegovo formalno popolnost. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.

1 Vpis je bil opravljen na tožnikovo zahtevo, ki je poleg tega na elaboratu podpisal tudi izjavo, da podatki v njem izkazujejo dejansko stanje obravnavane stavbe. 2 Uredba o razvrščanju objektov, Ur. l. RS, št. 96/2022. 3 Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, Ur. l. RS, št. 114/2003. 4 Po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.