Jedro

Za dokazovanje (obstoja) preklica oporoke se uporabljajo enaka pravila kot za dokazovanje obstoja oporoke.

Izrek

Glede stroškov se revizija zavrže. V ostalem se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo naslednje tožničine zahtevke: – ugotovi se, da obstaja veljavna oporoka oporočitelja Branislava Sevška, umrlega dne 8.6.2001, s katero je ta razveljavil oporoko z dne 22.5.1985; – ugotovi se, da je oporočitelj Branislav Sevšek v veljavni oporoki, s katero je razveljavil oporoko z dne 22.5.1985, odredil, naj se njegovo premoženje deduje na podlagi zakona; – ugotovi se, da je pokojni Branislav Sevšek preklical oporoko z dne 22.5.1985 (podredni zahtevek).

2.Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožničino pritožbo proti prvostopenjski sodbi.

3.Tožnica je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi "bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava". Zmotno naj bi bilo stališče pritožbenega sodišča, da listina, ki vsebuje preklic oporoke, sploh ni oporoka. Z izjavo o dedovanju po zakonu so bili v oporoki določeni zakoniti dediči. S kasnejšo oporoko je bila izrecno preklicana oporoka iz leta 1985 in tudi kasnejše morebitno uničenje oporoke, ki je vsebovala preklic, nima vpliva na dejstvo, da je bila prvotna oporoka iz leta 1985 veljavno preklicana. Četudi bi sodišče ugotovilo, da je zapustnik sam uničil oporoko, pa njegova volja ni bila, da bi stopila v veljavo prejšnja oporoka. Na to naj bi kazale izpovedi prič, zlasti pa izpoved Friderika Matka, da mu je zapustnik še tik pred smrtjo ponujal domačijo. Iz razlogov sodb izhaja, da tožnica ni dokazala, da je bil preklic oporoke brez vednosti oporočitelja uničen, zgubljen, skrit ali založen. Zmotno naj bi bilo tudi stališče sodišča, da bi morala tožnica zatrjevane okoliščine v zvezi s preklicem oporoke dokazati s stopnjo gotovosti, poleg tega pa naj bi bili zaključki sodišča rezultat nepravilne dokazne ocene. Pritožbeno sodišče se ni opredelilo glede vseh neskladij med izpovedbami prič. Revidentka posebej poudari, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo tožencu večje odvetniške stroške, kot mu pripadajo po odvetniški tarifi, odločba pritožbenega sodišča pa o stroških nima nobenih razlogov in naj bi bila s tem evidentno podana kršitev določb pravdnega postopka.

4.Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ta pa na revizijo ni odgovoril. 5.Revizija zoper odločitev o stroških ni dovoljena, zoper sodbo pa ni utemeljena.

6.Posebej je treba poudariti, da je revizija proti pravnomočni sodbi izredno pravno sredstvo in je revizijski preizkus omejen zgolj na pravilno uporabo materialnega prava in tiste bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jih revident, v skladu z zakonom izrecno uveljavlja in jih pri tem v reviziji tudi ustrezno konkretizira.(1) Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(2) in zato tudi ni mogoče izpodbijati dokazne ocene sodišča. 7.Pritožbeno sodišče je sporno listino pravilno vsebinsko opredelilo kot preklic oporoke.(3) V tožbi zatrjevana vsebina listine nedvomno predstavlja lahko le preklic oporoke iz leta 1985, dedovanje zakonitih dedičev pa predstavlja logično posledico preklica oporoke in ne posebej izraženo zapustnikovo voljo v novi oporoki. Tudi za dokazovanje obstoja preklica oporoke se uporabljajo enaka pravila kot za dokazovanje obstoja oporoke.(4) Pri tem seveda zapis preklica oporoke sam po sebi ne more imeti relevantnih pravnih učinkov, če ga v materialni obliki ni mogoče upoštevati v postopku dedovanja, oziroma če zainteresirana oseba ne dokaže, da preklica ni mogoče predložiti sodišču zaradi razlogov, ki so v nasprotju z voljo oporočitelja.(5) Pritožbeno sodišče je navedlo v sodbi jasne razloge o tem, zakaj šteje, da ni dokazana trditev, da je bil preklic oporoke uničen v nasprotju z zapustnikovo voljo. Oporočitelj je glede na ugotovitve sodišča vsekakor imel za uspešen preklic oporoke na razpolago učinkovitejše možnosti od tiste, ki jo tožnica zatrjuje v tožbi. Ob enostavni možnosti, da bi oporočitelj oporoko vzel iz sodne hrambe, je malo verjetno, da bi razumna oseba resno izrazila voljo preklicati oporoko na način, kot ga zatrjuje tožnica. Revizijske trditve o tem, da se pritožbeno sodišče ni posebej opredelilo do "očitnih razhajanj in neskladij med izpovedbami prič, tudi tistih, ki jih je predlagala tožena stranka" ni konkretizirana (revidentka ne pove, v čem naj bi bila relevantna razhajanja med izpovedbami) in zato revizijsko sodišče teh trditev ni moglo upoštevati.

8.Revizija izrecno napada tudi odločitev o stroških. Ker pa sklep o stroških ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal, ne gre za odločbo, zoper katero bi bilo dovoljeno vložiti revizijo.(6) Revizijsko sodišče je revizijo v tem delu zato zavrglo,(7) revizijo proti odločitvi o glavni stvari pa je zavrnilo.(8) Odločitev o reviziji implicira tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov.(9) .

Op. št. (1): Primerjaj določbe 370. in 371. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Tretji odstavek 370. člena ZPP. Op. št. (3): Primerjaj določbe 99. člena Zakona o dedovanju - ZD. Op. št. (4): Določbe 77. člena ZD. Op. št. (5): Torej, da je bil preklic po naključju ali z dejanjem koga drugega uničen, izgubljen, skrit ali založen, bodisi po oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda brez njegove vednosti (77. člen ZD). Op. št. (6): Primerjaj določbe 384. člena ZPP. Op. št. (7): Določbe 377. člena ZPP. Op. št. (8): Določbe 378. člena ZPP.Op. št. (9): Primerjaj določbe prvega odstavka 154. člena ZPP.