Jedro

Kljub temu, da ima oškodovanec pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, pa obveznost zavarovalnice v nobenem primeru ne more presegati zneska obveznosti, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Ali povedano drugače: tožnica je v razmerju do toženke upravičena le do tistega denarnega zneska, ki bi ga toženka zaradi zavarovalnega primera sicer morala plačati delodajalcu (v primeru, da bi ta plačal odškodnino oškodovanki in uveljavljal regres pri zavarovalnici) z upoštevanjem pogodbeno določene odbitne franšize.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavezalo toženko, da plača tožnici znesek 1.710.000 SIT z zamudnimi obrestmi. Prisojeni znesek predstavlja odškodnino za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi poškodbe pri delu dne 11.6.1998 v podjetju J. d.d., L., zmanjšano za odbitno franšizo (pri toženki je bila zavarovana delodajalčeva civilna odgovornost).

2.

Pritožbeno sodišče je s sodbo delno ugodilo tožničini pritožbi tako, da je prisojeno odškodnino za nepremoženjsko škodo zvišalo na znesek 2.560.000 SIT, v preostalem delu pa je zavrnilo pritožbo.

3.

Tožnica je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča (kolikor je bila zavrnjena njena pritožba proti prvostopenjski sodbi) zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Revidentka obširno poudarja vse posledice, ki naj bi jih utrpela zaradi poškodbe in s tem utemeljuje, da je upravičena do višjega denarnega zadoščenja, kot ji ga je prisodilo sodišče druge stopnje. Napačna naj bi bila tudi odločitev sodišča, da se od odškodnine odšteje odbitna franšiza, saj je oškodovanka upravičena do celotne odškodnine in pri tem ni mogoče upoštevati notranjega pogodbenega razmerja med delodajalcem in zavarovalnico.

4.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ta pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

5.

Zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP je revizijsko sodišče pri odločanju o pravilnosti uporabe materialnega prava vezano na tisto dejansko podlago, ki izhaja iz razlogov sodb prve in druge stopnje. Vrhovno sodišče zato pri odločanju, ali je bilo tožnici prisojeno dovolj visoko denarno zadoščenje, ni upoštevalo revizijskih trditev, ki so v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami na 8., 9., 10., 11. in 12. strani prvostopenjske sodbe ter 3. in 4. strani drugostopenjske sodbe. Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo sta najpomembnejši načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti, ki pa ju je pritožbeno sodišče pravilno upoštevalo. Natančno in izčrpno ugotovljene konkretnosti in specifičnosti tega primera nepremoženjske škode ter sodna praksa v podobnih primerih, tožnico tudi po presoji revizijskega sodišča upravičujejo (le) do dosojenih zneskov zadoščenja, ki pravilno odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje (200. in 203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).

6.

Pravilna je tudi odločitev sodišča, da od odmerjene odškodnine odšteje odbitno franšizo (90.000 SIT). Kljub temu, da ima oškodovanec pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, pa obveznost zavarovalnice v nobenem primeru ne more presegati zneska obveznosti, ki je določen v zavarovalni pogodbi.(1) Ali povedano drugače: tožnica je v razmerju do toženke upravičena le do tistega denarnega zneska, ki bi ga toženka zaradi zavarovalnega primera sicer morala plačati delodajalcu (v primeru, da bi ta plačal odškodnino oškodovanki in uveljavljal regres pri zavarovalnici) z upoštevanjem pogodbeno določene odbitne franšize.

7.

Odločitev o reviziji ima podlago v 378. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Zavrnitev revizije implicira tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov.(2) Op. št. (1): Primerjaj prvi odstavek 941. člena ZOR.

Op. št. (2): Nasprotno razlogovanje v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.