Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je odločitev prvostopenjskega sodišča spremenilo, kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je odločitev prvostopenjskega sodišča spremenilo, kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo za plačilo odškodnine za razlaščena zemljišča. Primarno je zahteval, da sodišče odloči o višini odškodnine po vrednosti razlaščenega zemljišča na dan vložitve tožbe 1. 3. 1997 in mu prisodi 6.730,78 EUR (prej 1.612.965 SIT) z zakonskimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega dne dalje, podrejeno pa, da odloči po vrednosti na dan cenitve 15. 5. 2009 in mu prisodi 87.900,00 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je vrednost razlaščenih zemljišč ugotovilo na podlagi cenitve izvedenca N. K. z dne 15. 5. 2009, ki je ocenil, da znaša tržna vrednost razlaščenega zemljišča na dan vložitve tožbe 1. 3. 1997 5.473,24 EUR (tožnik v tem delu cenitev sprejema), vrednost po cenah na dan 15. 5. 2009 pa 28.128,00 EUR (tožnik v tem delu ugovarja cenitvi izvedenca, ker znaša po njegovem mnenju vrednost zemljišča 87.900,00 EUR). Ker je sodišče prve stopnje sledilo volji tožnika, da uveljavlja primarno odškodnino po cenah v času razlastitve, je toženki naložilo v plačilo odškodnino v znesku 5.473,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 1997 do 1. 1. 2002, višji tožbeni zahtevek pa zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženki naložilo v plačilo odškodnino v znesku 28.128,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2009 dalje, višji tožbeni zahtevek pa zavrnilo. Izhajalo je iz določbe 33. člena ZRPPN, da se višina odškodnine za razlaščeno nepremičnino določa po njeni vrednosti ob času izdaje prvostopenjske odločbe o odškodnini in po stanju nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev. Vendar pa prvostopenjske odločitev ni razveljavilo in zadeve vrnilo v novo sojenje, saj je sledilo ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da znaša vrednosti zemljišča po cenah na dan 15. 5. 2009 28.128,00 EUR.

4. Tožnik je zoper navedeno odločitev vložil predlog za dopustitev revizije zaradi kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Kot bistveno izpostavlja, da je sodišče druge stopnje prvostopenjsko odločitev spremenilo, saj je kot odločilno štelo vrednost razlaščenih nepremičnin na dan cenitve (in ne na dan vložitve tožbe), a prvostopenjske odločbe ni razveljavilo in zadeve zaradi ocenitve vrednosti razlaščene nepremičnine ob času izdaje sodbe ni vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in mu je kršena pravica do sodelovanja v dokaznem postopku, saj mu sodišče ni omogočilo izvedbe dokaza z drugim izvedencem, ki bi pravilno ocenil odškodnino za razlaščeno zemljišče. Tožnik je namreč pred zadnjim narokom v pripravljalni vlogi z dne 23. 6. 2009 navedel, da izvedenskega mnenja izvedenca N. K. ne prejema in predlagal postavitev novega izvedenca, svoje stališče pa natančno in obširno obrazložil. Pri tem je vztrajal tudi na naroku 29. 6. 2009, a je sodišče prve stopnje dokazni predlog zavrnilo kot nepotreben, česar ni obrazložilo ne na glavni obravnavi ne v sodbi. S tem je kršilo drugi odstavek 287. člena ZPP in 22. člen Ustave RS. Te napake pa v izpodbijani sodbi ni odpravilo niti sodišče druge stopnje, saj prvostopenjske odločbe ni razveljavilo in zadeve vrnilo v novo sojenje, kot je predlagal tožnik. V nasprotju s podatki v spisu je ugotovilo, da je tožnik postavil zahtevek za plačilo odškodnine v višini 87.900,00 EUR in da za takšno višino ni imel nobene dokazne podlage, kar pa ne drži. Tudi ne drži ugotovitev drugostopenjskega sodišča, da tožnik v pritožbi ne izpodbija odškodnine po višini, ko pa je prav to glavni pritožbeni razlog. Pomembnost vprašanja tožnik utemeljuje s tem, da je z ravnanjem drugostopenjskega sodišča, ki je odškodnino oprlo na cenitev, s katero se tožnik ni strinjal, imenovanje novega cenilca pa zavrnilo brez obrazložitve, tožniku kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic.

5. Predlog je utemeljen.

6. Predlog izpostavlja pravno vprašanje, ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je odločitev prvostopenjskega sodišča spremenilo in jo oprlo na drugo pravnorelevantno dejstvo (tj. na vrednost razlaščene nepremičnine ob času izdaje prvostopenjske odločbe in ne na vrednost ob vložitvi tožbe), pri tem pa sodbe sodišča prve stopnje zaradi ugotovitve tega dejstva ni razveljavilo in zadeve vrnilo v novo sojenje, kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP in njegovo pravico do enakega varstva pravic.

7. Ker so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).