Jedro

Tožnik je v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta označil v tožbi z zneskom 2.500,00 tedanjih din, pri čemer je navedena dinarska označba bila spremenjena v 2.500,00 SIT. Ta znesek pa ne presega v drugem odstavku 367. člena ZPP predpisanega zneska, zaradi česar je bilo treba po določbi 377. člena ZPP revizijo zavreči.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik lastnik zemljišč s parcelno št. 2182/1, 1919, 1920, 1921, 2236, 2258, 2459, in 2995/1, vpisanih v z.k. vložek št. 465 ter parcele št. 2271, vpisane v z.k. vložek 2858, vse k.o..., kar naj bi imelo za posledico vpis lastninske pravice na tožnikovo ime na solastninskem deležu toženih strank. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku.

Odločitev sodišča druge stopnje ne vsebuje resnega odgovora na pritožbene trditve in pritožbene obrazložitve ter na nesporno dejstvo, da toženi stranki nista imeli na spornih nepremičninah nobene posesti. Pritožbe tudi ni mogoče zavrniti z absurdnimi razlogi o neprepričljivosti, ker naj bi v pritožbi šlo le za pravno razlogovanje.

Toženi stranki na revizijo nista odgovorili, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Sodba, s katero se je v tej zadevi postopek pred sodiščem prve stopnje končal, je bila izdana dne 19.06.2000, torej po uveljavitvi ZPP 1999 (po določbi 503. člena je navedeni zakon začel veljati 90. dan po objavi v Uradnem listu dne 15.04.1999, torej 14.07.1999), zaradi česar se po določbi prvega odstavka 498. člena ZPP postopek nadaljuje po določbah ZPP iz leta 1999. Dovoljenost revizije je zato treba presojati po drugem odstavku 367. člena ZPP: revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000,00 SIT.

Tožnik je v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta označil v tožbi z zneskom 2.500,00 tedanjih din, pri čemer je navedena dinarska označba bila spremenjena v 2.500,00 SIT. Ta znesek pa ne presega v drugem odstavku 367. člena ZPP predpisanega zneska, zaradi česar je bilo treba po določbi 377. člena ZPP revizijo zavreči.