Jedro

Pri vprašanjih, ki jih izpostavlja predlagateljica, ne gre za pomembna pravna vprašanja, saj predlog ne upošteva niti ugotovljenega dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za odločitev in na katerega je revizijsko sodišče vezano niti ne gre za vprašanja, ki bi bila s tem delovnim sporom sploh povezana.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo (pravilno: razveljavitev) sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS št. 10051-908/2011/3 z dne 7. 9. 2011 in zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti in odpravo pisne odredbe tožene stranke št. 100-3/2011-19 z dne 18. 5. 2011. Presodilo je, da odredba delodajalca, naj delavec, ki je premeščen, vrne daljinski upravljalnik za parkirišče, kartico za evidentiranje prisotnosti, ključe pisarne in prenosni telefon, ne pomeni odločitve o delavčevih pravicah iz delovnega razmerja, zato zoper njo sodno varstvo ni predvideno oziroma dopustno.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in pritrdilo dejanskim in pravnim zaključkom sodišča prve stopnje.

3. V pravočasnem za dopustitev revizije tožnica postavlja tri vprašanja, in sicer 1) ali ima odprava posamičnega pravnega akta z učinkom odprave vseh pravnih posledic za nazaj res lahko učinke le za naprej, 2) ali lahko delodajalec brez podlage delavcu vzame predmete, ki mu omogočajo izpolnjevanje njegove delovne obveznosti v skladu z delovnim razmerjem, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in 3) ali lahko delodajalec v okviru 24. člena ZJU v obliki odredbe naloži opravljanje drugega dela, ki ne sodi v okvir nalog, za katere ima delavec sklenjeno delovno razmerje. Navaja, da je bila izpodbijana odredba izdana na podlagi odredbe o opravljanju drugega dela in na drugi lokaciji z dne 8. 4. 2011, ki jo je Komisija za pritožbe odpravila, odpravljena odredba pa ne more biti veljavna podlaga za izpodbijano odredbo.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Pri vprašanjih, ki jih izpostavlja predlagateljica, ne gre za pomembna pravna vprašanja, saj predlog ne upošteva niti ugotovljenega dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za odločitev in na katerega je revizijsko sodišče vezano niti ne gre za vprašanja, ki bi bila s tem delovnim sporom sploh povezana (odredba za opravljanje drugega dela ni predmet tega spora). Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz 367a. člena ZPP niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.