Jedro

Premoženje tožnice presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v povezavi s šestim odstavkom 36. člena ZSVarPre-C izključuje njeno pravico do BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da tožnici pravica do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka, preneha od 26. 8. 2016 dalje. Tožnica ni več upravičena do oprostitve plačila stroškov postopka na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2357/2003 z dne 18. 9. 2003. 2. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je bila tožnica s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2357/2003 z dne 18. 9. 2003 kot tožnica oproščena plačila stroškov postopka. Ta pravdni postopek se sedaj vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod I P 509/2004. S sklepom Okrožnega sodišča v Kranju I P 509/2004 z dne 7. 3. 2016 v povezavi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1045/2016 z dne 7. 6. 2016 je bil prvotni sklep o oprostitvi plačila stroškov v delu sodnih taks pravnomočno razveljavljen, v delu, ki se nanaša na plačilo stroškov postopka, pa je po stališču Višjega sodišča v Ljubljani sedaj za odločanje pristojna tožena stranka (Organ za BPP). Okrožno sodišče v Kranju je zadevo 15. 6. 2016 odstopilo v reševanje toženi stranki. Po prejemu zadeve je tožena stranka po uradni dolžnosti na podlagi 42. člena Zakona o brezplačni pravni (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1045/2016 z dne 7. 6. 2016 začela postopek ugotavljanja upravičenosti tožnice do BPP v zadevi Okrožnega sodišča v Kranju I P 509/2004 in s tem oprostitve plačila stroškov postopka v skladu s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2357/2003 z dne 18. 9. 2003. 3. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je pravdno sodišče sklep o oprostitvi stroškov leta 2003 oprlo na 168. člen tedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), ki je veljal od 1. 10. 2008 dalje, je bilo odločanje o institutu oprostitve plačila stroškov v pravdnem postopku preneseno v pristojnost organov za BPP pristojnih sodišč. Višje sodišče v Ljubljani v sklepu II Cp 1045/2016 z dne 7. 6. 2016 tudi izrecno pojasnjuje, da je bil z navedeno spremembo ZPP črtan 172. člen ZPP, ki je predvideval razveljavitev oprostitve stroškov med postopkom, brez posebnih prehodnih določb pa se za to sedaj uporablja ZBPP. V zadevah, za katere so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo, gre za pristojnost okrožnega sodišča, pri čemer se krajevna pristojnost določa po stalnem ali začasnem prebivališču stranke. Ker ima tožnica stalno prebivališče prijavljeno na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani, morebitnega začasnega prebivališča nima in ker gre za ugotovitev prenehanja BPP, je tožena stranka stvarno in krajevno pristojna za odločitev v zadevi po uradni dolžnosti. Iz citirane zakonske ureditve je tako razvidno, da je ključnega pomena vsebina instituta in da formalen prehod instituta iz enega v drug zakon ne pomeni, da ne bi bilo več mogoče odločati o prenehanju oprostitve plačila stroškov postopka, saj se o tem odloča v okviru ugotavljanja upravičenosti do BPP.

4. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na 41. člen in 42. člen ZBPP. Na podlagi 33. člena ZBPP je tožena stranka vpogledala v: Centralni register prebivalstva RS, Register transakcijskih računov pri Banki Slovenije, bazo podatkov Geodetske uprave RS, elektronsko Zemljiško knjigo, bazo Klirinško depotne družbe d.d., gospodinjsko evidenco, bančne izpiske A. d.d. in B. d.d., oboje za obdobje od maja 2015 do junija 2016. Vpogledala je tudi v dopisa Okrožnega sodišča v Kranju I P 509/2004 z dne 14. 6. 2016 in z dne 21. 6. 2016, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2357/2003 z dne 18. 9. 2003, sklep Okrožnega sodišča v Kranju I P 509/2004 z dne 7. 3. 2016, sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1045/2016 z dne 7. 6. 2016. 5. Tožena stranka je 23. 6. 2016 prejela vlogo tožnice, v kateri je izrazila nestrinjanje s poizvedbami o njenih neto plačah. Predsednik sodišča je tožnici v odgovoru 23. 6. 2016, ki ga je tožnica prejela dne 1. 7. 2016, pojasnil potek postopka in pravno podlago za postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP ter za zbiranje podatkov o materialnem položaju. Tožnica je bila tako seznanjena, kaj je namen predmetnega postopka in kakšna je vsebina 33. člena in 42. člena ZBPP. Nadalje se je tožnica na pojasnilo odzvala s svojim odgovorom z dne 16. 7. 2016, v katerem je ponovno izrazila nestrinjanje z vodenjem predmetnega postopka in zbiranjem podatkov o njenem materialnem položaju. S pozivom z dne 28. 7. 2016, ki ga je tožnica prejela dne 30. 7. 2016, je tožena stranka tožnico seznanila o pridobljenih podatkih glede materialnega položaja nje in njenih družinskih članov in sicer ji je bil predočen podatek, da ima na A. d.d. na dan 31. 5. 2016 denarna sredstva v pozitivni višini 93.606,31 EUR, ter podatki o družinskih članih ter zaposlitvi. Hkrati je bila tožnica izrecno pozvana da poda izjavo in predloži dokazila. Tožnici je bila tako dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Na poziv tožene stranke se je tožnica 31. 7. 2016 odzvala in sicer je (med drugim) znova obsežno nasprotovala vodenju postopka in zbiranju podatkov o njenem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njenih družinskih članov. Iz tožničinih navedb izhaja, da sebe ne šteje kot prosilko za BPP, saj prošnje za BPP po določbah ZBPP nikoli ni podala, zato ne bo posredovala nobenih osebnih podatkov ter podatkov o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Priznava dejstvo, da višina njene plače presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, toženi stranki pa očita nezakonito ravnanje. Do podatka o sredstvih pri A. d.d. pa se tožnica ni opredelila.

6. Iz upravnih spisov izhaja, da premoženje tožnice presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi prvega odstavka 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v povezavi s 6. odstavkom 36. člena ZSVarPre-C izključuje tožničino pravico do BPP, zato ji ta preneha. Iz bančnega izpiska A. d.d. z dne 22. 6. 2016 namreč izhaja, da ima tožnica pri navedeni banki na dan 31. 5. 2016 na varčevalnem računu št. ... denarna sredstva v višini 93.606,31 EUR. Glede na to, da tožnica že z višino opredeljenega lastnega premoženja v obliki denarnih sredstev na varčevalnem računu presega limit za odobritev BPP, se tožena stranka ni spuščala v presojo višine drugega tožničinega premoženja (denarna sredstva na osebnem računu pri A. d.d. in pri drugi banki, nepremičnine itd.) in njenega dohodka. Na podlagi navedenega tožena stranka ugotavlja, da tožnica od 26. 8. 2016, to je od izdaje navedene odločbe dalje, ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila stroškov postopka.

7. Tožnica v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba tožene stranke nepravilna in nezakonita. Navaja, da ji pravica do oprostitve stroškov postopka ni bila priznana na podlagi določb ZBPP, temveč na drugi pravni podlagi, to je na podlagi določb ZPP, ki je za pridobitev pravice do oprostitve stroškov postopka predpisoval druge pogoje kot jih predpisuje ZBPP. Prav tako je ZPP za odločitev o pravici do oprostitve stroškov postopka določal pristojnost pravdnega sodišča in ne upravnega organa. Kolikor bi zakonodajalec ob sprejemu novele ZPP, s katero je črtal določbe ZPP, ki se nanašajo na oprostitev plačila stroškov postopka, želel poseči v že izdane sklepe o oprostitvi stroškov postopka na podlagi določb ZPP, bi to moralo biti izrecno urejeno s prehodnimi določbami. Tožnica navaja, da gre v primeru razveljavitve sklepa o oprostitvi stroškov postopka v pravdnem postopku za poseg v že priznano pravico do oprostitve stroškov postopka, s katero se stranki omogoča dostop do sodišča zaradi učinkovitega uresničevanja pravice do sodnega varstva. Razveljavitev sklepa o oprostitvi stroškov postopka v zadevi I P 509/2004 pri Okrožnem sodišču v Kranju glede na fazo postopka, v kateri je zadeva in glede na višino stroškov postopka, ki nastajajo v zadevi, vsekakor predstavlja nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva. Tožnica pa je v razmerju do tožene stranke zaradi ekonomske neenakosti postavljena v povsem neenakopraven položaj. Izvršilna veja oblasti se je v konkretni zadevi I P 509/2004, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kranju, dolžna še posebej vzdržati vseh posegov v tožničino pravico do dostopa do sodišča. Gre namreč za odškodninski spor posameznika zoper državo zaradi nezakonitega pridržanja v psihiatrični ustanovi in storjenih dejanj mučenja in drugega nečloveškega in ponižujočega ravnanja ter osebnostnih pravic.

8. Tožena stranka kot pravno podlago za izdajo izpodbijane odločbe navaja sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1045/2016 z dne 07.06.2016, ki pa po mnenju tožnice ne predstavlja ustrezne pravne podlage za poseg v ustavne pravice, saj se v temeljne človekove pravice in svoboščine lahko posega le na podlagi zakona, kar jasno izhaja iz 15. člena Ustave RS. Tožnica navaja, da nikoli ni vložila prošnje za dodelitev BPP na podlagi ZBPP, prav tako ji na podlagi ZBPP ni bila odobrena BPP, zato meni, da jo tožena stranka povsem neutemeljeno šteje za upravičenko do BPP. Pod pogoji, ki jih ZBPP določa za pridobitev pravice do BPP, ni nameravala zaprositi za BPP, saj je v zadevi I P 509/2004 (glede na naravo spora) dolžna vse stroške postopka kriti država. Nadalje navaja, da ob vložitvi prošnje za oprostitev plačila stroškov postopka po ZPP, ni pristala, da se posega v njene pravice in pravice njenih družinskih članov na način, da izvršilna veja oblasti oziroma Republika Slovenija kot tožena stranka v sporu I P 509/2004, zbira in obdeluje njene osebne podatke in podatke o njenih družinskih članih, ki se nanašajo na premoženjsko stanje. Prav tako tožnica meni, da se 42. člen ZBPP, ki ga kot pravno podlago za poseg v njeno pravico in pravico njenih družinskih članov do varstva osebnih podatkov, navaja tožena stranka, nanaša zgolj na osebe, ki jim je bila pravica do BPP priznana z upravno odločbo v postopku odločanja po ZBPP. Tožena stranka v ZBPP nima pravne podlage za pridobivanje osebnih podatkov in podatkov o premoženjskem stanju oseb, ki so oproščene stroškov postopka na podlagi sodnih odločb, izdanih v okviru pravdnega postopka na podlagi nekdanjih določb ZPP. V nadaljevanju tožnica ugovarja postopanju v pravdnem postopku ter opozarja na neustavnost Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Tožnica sodišču predlaga, da se odločba tožene stranke Bpp 1583/2016 z dne 26. 8. 2016 izreče za nično, podrejeno pa, da se odločba tožene stranke Bpp 1583/2016 z dne 26. 8. 2016 odpravi. V obeh primerih hkrati predlaga ugotovitev, da je tožena stranka z zbiranjem osebnih podatkov in podatkov o premoženjskem stanju tožnice in njenih družinskih članov nezakonito posegla v pravico tožnice in njenih družinskih članov do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Hkrati tudi predlaga, da sodišče izda začasno odredbo, in sicer, da se do pravnomočne odločitve v zadevi zadrži izvršitev izpodbijane odločbe.

K točki I. izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

11. V konkretnem primeru je med strankama sporno ali je tožena stranka pravilno uporabila 42. člen ZBPP in po uradni dolžnosti začela postopek ugotavljanja upravičenosti tožnice do BPP v zadevi Okrožnega sodišča v Kranju I P 509/2004 in s tem oprostitve plačila stroškov postopka v skladu s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2357/2003 z dne 18. 9. 2003. 12. Po določilu 42. člena ZBPP strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ker upravičenec ni več upravičen do BPP ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike BPP. Po izvedenem ugotovitvenem postopku predlaga strokovna služba pristojnemu organu za BPP izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do BPP ali določi drug obseg ali obliko BPP. O spremembah odloči pristojni organ za BPP takoj.

13. Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Po določbi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek). Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (prvi in drugi odstavek 14. člena ZBPP). Ne glede na druge zakonske določbe se BPP ne odobri samski osebi ali družini, ki razpolaga s premoženjem, ki presega mejni znesek 13.780,00 EUR, določen v prvem odstavku 27. člena ZSVarPre v povezavi s šestim odstavkom 36. člena ZSVarPre-C. Po določbi 6. točke prvega odstavka 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) se kot premoženje osebe upošteva denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu.

14. Sodišče ugotavlja, da iz upravnih spisov izhaja, da premoženje tožnice presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v povezavi s šestim odstavkom 36. člena ZSVarPre-C izključuje njeno pravico do BPP. Iz bančnega izpiska A. d.d. z dne 22. 6. 2016 izhaja, da ima tožnica pri navedeni banki na dan 31. 5.2016 na varčevalnem računu št. ... denarna sredstva v višini 93.606,31 EUR. Navedeno premoženje po določbi 27. člena ZSVarPre tudi po presoji sodišča nesporno izključuje pravico tožnice do BPP v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, ker gre za premoženje, ki presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR. Povedano drugače, ker tožnica že z višino opredeljenega lastnega premoženja v obliki denarnih sredstev na varčevalnem računu presega limit za odobritev BPP, se toženi stranki ni bilo treba spuščati v presojo višine drugega premoženja tožnice (denarna sredstva na osebnem računu pri A. d.d. in drugi banki, nepremičnine itd.) in njenega dohodka. Glede na povedano se sodišče strinja s toženo stranko, da tožnica od 26. 8. 2016, to je od izdaje izpodbijane odločbe dalje, ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka v pravdni zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod I P 509/2004. 15. V zvezi z ugovorom tožnice, da dejstvo, da je odločanje o stroških postopka iz ZPP prenešeno v ZBPP, ne pomeni, da se sedaj uporabljajo določbe ZBPP, še zlasti, ker je te določbe imel ZPP, pa sodišče dodaja, da je predlagana sprememba ZPP sledila izhodišču, da ZPP ureja le oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, kar pomeni, da sodeči sodnik, ki meritorno odloča o zadevi, v tem okviru odloča le še o teh vprašanjih. Ostale oprostitve stroškov postopka (predujmi za izvedbo dokazov, postavitev brezplačnega odvetnika) pa bo stranka morala uveljavljati v skladu z določili ZBPP pred pristojnim predsednikom sodišča. S tem je bila odpravljena obstoječa dvotirnost, do katere je prišlo po sprejemu ZBPP, ko je tako sodeče sodišče kot tudi predsednik pristojnega sodišča oziroma službe okrožnih sodišč za BPP odločal o oprostitvi stroškov postopka. To podvajanje ni zagotavljalo enotne uporabe prava oziroma enotnih kriterijev, prav tako pa je po nepotrebnem obremenjevalo sodišče v pravdnem postopku. Obenem pa tudi ni zagotavljalo gospodarnega ravnanja s proračunskimi sredstvi.

(1)

16. V zvezi z ugovorom tožnice, da je tožena stranka z zbiranjem njenih osebnih podatkov in podatkov o njenem premoženjskem stanju in njenih družinskih članov nezakonito posegla v pravico tožnice in njenih družinskih članov do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS, sodišče dodaja, da je zahteva po zakonitosti zbiranja, obdelave in uporabe osebnih podatkov za vnaprej določene namene, zakonsko urejena in sicer v ZBPP. Posamezniku pa daje tudi pravico do seznanjenosti o tem, kateri podatki se zbirajo o njem. Zaradi izvajanja ZBPP in na njegovi podlagi sprejetih predpisov lahko tožena stranka zbere podatke o materialnem položaju prosilca oziroma upravičenca iz prvega odstavka 20. člena ZBPP ter druge podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP oziroma podatke o nasprotni stranki iz drugega odstavka prejšnjega člena ZBPP. Ker ZBPP zakonsko ureja zbiranje, obdelavo in uporabo osebnih podatkov za vnaprej določene namene, je neutemeljen ugovor tožnice, da gre za kršitev 38. člena Ustave RS.

17. Sodišče ugotavlja, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, v postopku izdaje izpodbijanega akta pa tudi ni bilo storjenih kršitev pravil postopka, ki bi narekovale njegovo odpravo, prav tako tožnica v tožbi ne navaja dejstev, ki bi kazala na nepravilno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev pravil postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

K točki II. izreka:

18. Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda; pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 pa tožnik lahko iz razlogov iz drugega odstavka tega člena zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

19. Iz citiranih določb 32. člena ZUS-1 izhaja, da je procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe vložena tožba, o kateri sodišče še ni pravnomočno odločilo. V obravnavani zadevi pa je sodišče o tožbi izdalo predmetno sodbo, s katero je v zadevi pravnomočno odločeno. Zato je moralo tožničino zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči (ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

K točki III. izreka:

20. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

opomba (1) : Poročevalec, Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D, EVA: 2007-2001-001, z dne 7. 2. 2008, str. 124, 125;