Jedro

Zakon zahteva le pisno obrazložitev odpovednega razloga (ne pa tudi njegove pravne opredelitve), kar zadostuje sodišču, da lahko presodi pravno podlago razloga za redno oziroma izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Ker listina ni bila naslovljena kot odpoved pogodbe o zaposlitvi, niti ni bilo v njej izrecno navedeno, da se tožniku dosedanja pogodba o zaposlitvi odpoveduje, take listine ni mogoče šteti za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišča druge in prve stopnje glede zahtevka za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi spremenita tako, da se ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku 1. 4. 2010. V preostalem se sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 1. 4. 2010. Hkrati je zavrnilo tožnikov zahtevek za priznanje delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi za člana uprave z dne 3. 6. 2009 ter za priznanje in izplačilo denarnih pravic na tej podlagi in vrnitev tožnika na delo ter plačilo stroškov postopka. Presodilo je, da je bila, glede na odpoklic tožnika s funkcije člana uprave s strani nadzornega sveta tožene stranke, tožniku pogodba o zaposlitvi na tej funkciji zakonito odpovedana iz razloga nesposobnosti, da je bila ob tem tožniku ponudena nova pogodba za ustrezno zaposlitev, ki pa je tožnik ni sprejel in mu je zato delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo.

2. Sodišče druge stopnje je ob strinjanju z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo in se v njej pavšalno sklicuje na vse revizijske razloge. Navaja, da razlog za sporno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal, prav tako pa odpoved ni bila podana po zakonito izvedenem postopku, oziroma s strani tožene stranke odpoved pogodbe o zaposlitvi sploh ni bila podana. Graja presojo sodišča, da je šlo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj je listina z dne 1. 4. 2010, na katero se je sklicevala tožena stranka, glasila le, da gre za ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi in opozorilo o posledicah zavrnitve le-te. Razlog nesposobnosti oziroma razlog za odpoved v njej sploh ni bil omenjen in ga je kot takega neutemeljeno opredelilo sodišče. V tej zvezi sodišču očita kršitev določb 81., 82. in 86. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Vztraja, da je bila odpoved nezakonita tudi zato, ker mu tožena stranka ni omogočila zagovora. Graja presojo sodišča, da mu je tožena stranka ponudila novo pogodbo za ustrezno zaposlitev. Navaja, da je bila ponudba pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto sistemski vodja v službi IT po zahtevnosti zanj nasploh neustrezna. Poleg tega pa bi moralo sodišče v skladu z določbami drugega odstavka 7. člena ZDR upoštevati, da se je tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi za člana uprave zavezala, da bo tožniku ob prenehanju mandata zagotovila drugo zaposlitev, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, s tem, da mu je na takem delovnem mestu zagotovilo tudi plačo najmanj v višini 5.400,00 EUR bruto. Tožnik je magister MBA, poleg tega pa mu je tožena stranka ponudila novo pogodbo (na sicer nepopolno izpolnjenem obrazcu, tako da v bistvu sploh ni šlo za določno ponudbo), v kateri mu je za delovno mesto sistemski vodja v službi IT z nižjo zahtevnostjo ponudila navedenemu zagotovilu neustrezno plačo. Torej ni šlo za ponudbo ustrezne zaposlitve, čeprav je tožena stranka razpolagala z ustreznejšimi deli svetovalcev uprave in direktorjev sektorjev.

4. V odgovoru je tožena stranka obširno prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

5. Revizija je utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožnik bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v reviziji ni določno opredelil. Zato z vidika tega revizijskega razloga sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

8. Na podlagi sedaj veljavnega 86. člena ZDR morata biti redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi izraženi v pisni obliki. Delodajalec mora v odpovedi pisno obrazložiti odpovedni razlog ter opozoriti delavca na pravno varstvo in na njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Zakon torej zahteva le pisno obrazložitev odpovednega razloga (ne pa tudi njegove pravne opredelitve), kar zadostuje sodišču, da lahko presodi pravno podlago razloga za redno oziroma izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (1).

9. Tožnik v reviziji utemeljeno navaja, da listina z dne 1. 4. 2010, ki je naslovljena kot ponudba nove pogodbe o zaposlitvi in opozorilo o posledicah v primeru zavrnitve le-te, in ki jo je tožena stranka posredovala tožniku oziroma je tožniku na njeni podlagi zaključila delovno razmerje, nima elementov odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Iz nje sicer izhaja, da je tožniku prenehal mandat člana uprave, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 3. 6. 2009, da so z njim že tekli razgovori, kako se bo nadaljevalo delovno razmerje za nedoločen čas, da ti niso bili uspešni in mu zato tožena stranka ponuja zaposlitev na ustreznem delovnem mestu sistemski vodja v službi IT, da tožnika poziva k proučitvi in podpisu priložene pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto v 15 dneh in da mu bo z iztekom tega roka prenehalo delovno razmerje, kolikor ponudbe ne sprejme.

10. Ob navedenih ugotovitvah je sodišče neutemeljeno presodilo, da je navedena listina pomenila odpoved pogodbe o zaposlitvi, s tožnikom sklenjene za delovno mesto člana uprave, iz razloga nesposobnosti. Listina ni naslovljena kot odpoved pogodbe o zaposlitvi niti ni v njej izrecno navedeno, da se tožniku dosedanja pogodba o zaposlitvi odpoveduje. Zato take listine ni mogoče šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb 86. člena ZDR.

11. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi nižjih sodišč glede zavrnitve zahtevka za ugotovitev nezakonitosti odpovedi spremenilo tako, da se v tem delu tožbenemu zahtevku ugodi in ugotovi nezakonitost sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšna odločitev pomeni podlago za drugačno odločitev tudi o preostalem delu tožbenega zahtevka, kolikor so za ugoditev temu delu zahtevka podani tudi drugi razlogi. Ker glede teh razlogov doslej sodišče ni razčistilo vseh dejanskih in pravnih vprašanj, je v tem delu (vključno z odločitvijo o stroških postopka) revizijsko sodišče sodbi nižjih sodišč razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje in dopolnitev postopka.

12. Glede na določbe tretjega odstavka 165. člena ZPP je sodišče odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo.

Op. št. (1): Skupina avtorjev: Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 397.