Jedro

Iz opisa kaznivega dejanja je razvidno, da ne gre za tak opis, iz katerega bi bilo očitno, da je bilo storjeno kaznivo dejanje goljufije, pač pa gre med oškodovancema kot tožilcema in obema obdolžencema res za civilno-pravno razmerje.

Izrek

Pritožba pooblaščenca oškodovancev kot tožilcev D. in A.M. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo za preiskavo oškodovancev kot tožilcev zoper obdolžena V. in I.R., zaradi kaznivega dejanja goljufije po čl. 217/I in II KZ.

Proti navedenemu sklepu sta se pritožila oškodovanca kot tožilca po svojem pooblaščencu. Kot je razvidno iz vsebine pritožbe, se pritožujeta zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagata ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v novo odločitev ali pa spremembo sklepa in uvedbo preiskave zoper oba obdolženca.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da iz opisa dejanja v zahtevi in dosedaj zbranih dokazov izhaja, da gre med strankami za civilnopravno razmerje, ne pa za kaznivo dejanje goljufije. Goljufiv namen ni iz opisa razviden ne ob sklenitvi pogodbe o nakupu stanovanja in ne ob razvezi pogodbe, ko je nato bilo stanovanje prodano drugemu kupcu. Ob zaključku pritožbe (str. 2) pa pritožnik navaja celo nov opis kaznivega dejanja, iz katerega pa prav tako ni razvidno nič drugega kot le civilnopravno razmerje, kljub temu, da denar ni bil vrnjen oškodovancema kot tožilcema. Res je prišlo do zapletov ob odstopu od pogodbe zaradi načina vročitve kupnine, vendar pa goljufiv namen ni izkazan z nobenimi dokazi in podatki in zato ni mogel biti vsebovan niti v opisu kaznivega dejanja.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo pooblaščenca obeh oškodovancev kot tožilcev zavrnilo kot neutemeljeno.