Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvi tožnik in toženka sta poslovno sodelovala pri investiranju v izgradnjo apartmajev A.. Tožniki so od toženke zahtevali tudi plačilo stroškov nakupa infrardečih panelov, ki so jih morali kupiti za potrebe ogrevanja svojih apartmajev, saj toženka ni izvedla sistema in priklopa na centralno ogrevanje.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati prvemu tožniku 1.096,61 EUR, drugemu tožniku 2.283,38 EUR in tretji tožnici 2.686,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2015 dalje do plačila, ter podredni tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati prvemu tožniku 6.066,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2015 dalje do plačila. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna prvemu tožniku plačati (vrniti avans) 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2015 dalje do plačila in zavrnilo toženkin pobotni ugovor.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sklep sodišča druge stopnje je prvi tožnik vložil predlog za dopustitev revizije in predlagal dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Na kakšen način in s kakšno skrbnostjo je pritožbeno sodišče dolžno obravnavati v pritožbenem postopku pravočasno vložen odgovor na pritožbo v smislu 344. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v katerem se podajajo obrazloženi odgovori zoper navedbe v pritožbi nasprotne pravdne stranke, in s kakšnimi pravnimi argumenti in dokazno oceno (8. člen ZPP) je pritožbeno sodišče dolžno v svoji odločitvi nanj odgovoriti (22. člen Ustave RS)?; 2) Katere okoliščine je dolžno upoštevati pritožbeno sodišče in s kakšno stopnjo skrbnosti je dolžno ravnati pri odločanju o tem, ali so bili stroški pravočasno vloženega odgovora na pritožbo v smislu 344. člena ZPP, v katerem se podajajo obrazloženi odgovori zoper navedbe v pritožbi nasprotne pravdne stranke, za pravdo pomembni ali ne, da se povrnejo stranki pri odmeri stroškov pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 155/1 členom ZPP) ter s kakšnimi pravnimi argumenti in dokazno oceno (8. člen ZPP) je pritožbeno sodišče dolžno svojo odločitev obrazložiti (22. člen Ustave RS)?; 3) Ali je materialnopravno pravilna ugotovitev sodišča prve in druge stopnje, da zaradi odsotnosti soglasja prvi tožnik in tožena stranka nista sklenila samostojnega zavezujočega pravnega posla za dokončno izdelavo kotlovnice in sistema centralnega ogrevanja za dokončanje objekta, ob istočasni ugotovitvi obeh sodišč, da sta prvi tožnik in tožena stranka sklenila družbeno pogodbo po 990. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) do dokončne izgradnje objekta, kar je hkrati tudi z zakonom dopustni namen sklenjene družbene pogodbe?; 4) Ali je šlo v konkretnem primeru za dogovarjanje med pravdnima strankama o sklenitvi samostojnega zavezujočega pravnega posla ali pa za dogovarjanje o stranskih točkah sicer sklenjene družbene pogodbe (o rokih in pogojih za izpolnitev posamezne obveznosti za dosego skupnega cilja - dokončanja gradnje objekta – ki je bil namen sklenjene družbene pogodbe)?; 5) Ali sklenjena družbena pogodba po 990. členu OZ, kot jo pravno opredeljujeta sodbi sodišča prve in druge stopnje, pomeni pravno veljavni zavezujoči pravni posel, navkljub temu, da sta se pogodbeni stranki v smislu 15. člena OZ sporazumeli samo o njegovih bistvenih sestavinah, pri tem pa sta dogovarjanje in urejanje o nekaterih stranskih točkah družbene pogodbe, kamor spada tudi dogovarjanje o rokih in pogojih za dokončno izgradnjo kotlovnice in izdelavo sistema centralnega ogrevanja do pričetka kurilne sezone 2014/2015, pustili za kasneje v smislu 22/2 člena OZ. Stranske točke sicer sklenjene pogodbe pa uredi, če sama pogodbenika ne dosežeta soglasja o njih, sodišče, ki pri tem upošteva prejšnja pogajanja, prakso, vzpostavljeno med strankama in običaje in 6) Ali je sodba sodišča druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava glede ugotovitve neobstoja zavezujočega pravnega posla zaradi odsotnosti soglasja volj (kršitev 15. člena OZ in 22/2 člena OZ) obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker so razlogi sodbe sami s seboj v nasprotju ter odločitev ni podprta z razumnimi pravnimi argumenti in logično vzdržno dokazno oceno (8. člen ZPP)? Predlagatelj v prvem delu izpodbija odločitev o stroških pritožbenega postopka, v nadaljevanju pa navaja, da je sodba arbitrarna, saj je v nasprotju sama s seboj, ko v 15. točki obrazložitve sodišče ugotavlja, da do soglasja volj glede izdelave centralne kurjave ni prišlo in zato dogovor ni bil sklenjen, v 10. točki obrazložitve pa sodišče ugotavlja, da predmet spora izvira iz obligacijskopravnega pogodbenega razmerja ter v 13. točki, da je pogodbeno razmerje med prvim tožnikom in toženo stranko oceniti po prenehanju tihe družbe kot družbeno pogodbo po 990. členu OZ, pri čemer se je prvi tožnik zavezal financirati dokončno izgradnjo objekta. Po mnenju predlagatelja to logično vključuje tudi izgradnjo sistema centralnega ogrevanja. Navaja, da za to ni bil potreben noben samostojni dogovor oziroma sklenitev posebne pogodbe. Meni, da roki in pogoji za dokončanje kurilnega sistema sicer niso bili konsenzualno dogovorjeni, vendar za to ni bilo potrebe, saj gre za stranske sestavine pogodbe. O njih se pravdni stranki nista posebej dogovarjali, saj je po predlagateljevem mnenju samoumevno, da sta si pridržali sklepanje o tem za kasneje, skladno z 22. členom OZ. Sodišči sta ugotovili, da se pravdni stranki nista uspeli dogovoriti o tem, predlagatelj pa opozarja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je postavil tožencu dodatni rok, in sicer 20. 12. 2014. Ker toženec tega ni izpolnil, bi se morala pogodba šteti za razvezano po samem zakonu.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).