Jedro

Ker je tožnica redno delala v naprej predvidenem specifičnem delovnem času, ni bila upravičena do posebnega dodatka za delo v neugodnem delovnem času, ki je bil predviden le za občasno delo pod takimi pogoji. Trajna specifična razporeditev delovnega časa je bila upoštevana že pri določitvi obračunske osnove tožničinega delovnega mesta.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v prvi alineji prvega odstavka izreka tako spremeni, da se pritožba zavrne in se v ugodilnem delu prve točke izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

V ostalem se revizija zavrne.

Stranki krijeta vsaka svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožničinim tožbenim zahtevkom in ji iz naslova najemnine za uporabo lastnega instrumenta za leti 1999 in 2000 dosodilo 84,19 EUR in 92,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter iz naslova dodatkov za neugodni delovni čas za obdobje od februarja 2000 do marca 2003 dosodilo 3.533,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posamičnih mesečno zapadlih zneskov do plačila. Toženi stranki je naložilo, da tožnici povrne 2.503,38 EUR stroškov postopka.

2. Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je od dosojenih zneskov najemnine oziroma nadomestila za uporabo instrumenta tožnici priznalo zakonske zamudne obresti le od za akontacijo dohodnine zmanjšanih neto zneskov in to le do višine glavnice, zahtevek iz naslova dodatkov za neugodno razporeditev delovnega časa pa je kot neutemeljen zavrnilo. Presodilo je, da je specifična razporeditev delovnega časa članov orkestra, v katerem dela tožnica, bila že upoštevana pri določanju obračunske osnove njenega delovnega mesta. Glede na drugačen izid spora je tožnici naložilo, da toženi stranki povrne sorazmerni del stroškov postopka. Sklenilo je, da se ne glede na vrednost posameznih zahtevkov revizija dopusti.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita, da je neutemeljeno upoštevalo pritožbene novote, da naj bi bila tožena stranka ob plačilu najemnine oziroma nadomestila za uporabo instrumenta zavezana k odvodu akontacije dohodnine in da naj bi bila zato tožnica upravičena le do neto zneskov nadomestila. Sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07), ker naj bi izpovedbo priče V. U. povzelo v nasprotju z njeno vsebino in na taki izpovedbi gradilo svojo odločitev. Vztraja, da je sodišče zmotno presodilo, da tožnica ni upravičena do dodatka za posebno neugodno razporeditev delovnega časa in da je specifična razporeditev delovnega časa, v katerem delajo člani orkestra, zajeta že v oceni oziroma v obračunskih osnovah njihovih delovnih mest. 4. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve sodišča druge stopnje, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Sodišče izpovedbo priče V. U. ni povzelo v nasprotju z vsebino zapisnika o njenem zaslišanju. Na peti strani obrazložitve svoje sodbe sodišče druge stopnje verodostojno povzame zaslišanje te priče s stavkom, da „po njenem mnenju poseben razpored dela simfoničnega orkestra ni upoštevan pri osnovni plači, ker v njej ni zajet noben dodatek“. Tako v reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Prav tako ni utemeljen očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje, ker je sodišče glede na pritožbene navedbe delno spremenilo odločitev o plačilu nadomestila za uporabo lastnega inštrumenta. V tej zvezi je šlo zgolj za vprašanje uporabe materialnega prava.

8. Sodišče druge stopnje se glede dosojenega nadomestila za uporabo lastnega inštrumenta neutemeljeno sklicuje na določbe prvega odstavka 114. člena Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 18/96 do 108/99), ki ne vsebuje materialnopravne podlage za nastanek davčne obveznosti, temveč gre le za postopkovno določbo v primeru, da davčna obveznost obstoja. Ker gre zgolj za plačilo nadomestila za uporabo tožničine premične stvari v korist tožene stranke, ki ima za toženo stranko naravo materialnega stroška, za tožnico pa pomeni zgolj nadomestilo za obrabo, tako izplačilo ni obremenjeno z davčno obveznostjo na podlagi določb Zakona o dohodnini.

9. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP v tem delu reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se ob (delni) zavrnitvi pritožbe potrdi sodba sodišča prve stopnje glede odločitve o plačilu navedenega nadomestila (ugodilni del 1. točka izreka).

10. Glede odločitve o plačilu dodatka iz naslova neugodnega razporeda delovnega časa materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

11. Sodišče ne gradi svoje odločitve na gornji izpovedbi priče V. U., temveč na ugotovitvi, da celotno delo v orkestru poteka v za orkester prilagojenem delovnem času in tak razpored dela za člane orkestra v bistvu pomeni redni delovni čas, ki je glede na specifično vsebino dela članov orkestra seveda specifičen. Ker gre za redni delovni čas in redni razpored dela, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da je bila taka specifika delovnega časa članov orkestra upoštevana pri določanju obračunske osnove plače njihovih delovnih mest. Pravilno je ugotovilo, da ne gre za posebni razpored dela v smislu občasnih posebnih obremenitev pri delu iz 116. člena kolektivne pogodbe tožene stranke (podjetniška kolektivna pogodba) za katere bi bila tožeča stranka upravičena do plačila posebnih dodatkov. V prvem odstavku 116. člena podjetniške kolektivne pogodbe je izrecno opredeljeno, da se dodatki iz tega člena obračunajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu posamezni dodatek pripada. Torej dodatki iz tega člena očitno niso bili predvideni za primere rednih delovnih pogojev oziroma za redni delovni režim, v katerem delajo člani orkestra.

12. V drugem odstavku 116. člena podjetniške kolektivne pogodbe je tudi izrecno določeno, da dodatek za poseben razpored oziroma za delo v deljenem delovnem času delavcu pripada le, če tak razpored delovnega časa ni predviden v skladu s 46. členom kolektivne pogodbe v individualni pogodbi delavca. V točki i 46. člena podjetniške kolektivne pogodbe je posebej opredeljen delovni čas glasbenikov v orkestru kot efektivni delovni čas in čas priprave, kar ustreza dejanskim ugotovitvam sodišča o razporedu dela tožnice in članov orkestra. V 3. členu pogodbe o zaposlitvi tožnice z dne 2. 6. 1999 pa je bilo glede na gornje določbe kolektivne pogodbe izrecno določeno, da se tožničino delo violinistke opravlja v delovnem času po posebnem razporedu. Tako tudi na podlagi teh določb tožnica za redno delo ni bila upravičena do plačila dodatkov iz 116. člena podjetniške kolektivne pogodbe.

13. Ker glede zavrnitve zahtevka za plačilo dodatka k plači revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP v tem delu revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Ker je tožnica z revizijo uspela v neznatnem delu, odgovor na revizijo pa ni bistveno prispeval k pojasnitvi zadeve, stranki krijeta vsaka svoje revizijske stroške.