Jedro

ZGO-1 je glede vprašanja, kdo je lahko stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, v odnosu do ZUP specialni predpis.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravna enota Izola zavrgla tožnikovo vlogo za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za IV. fazo poslovno stanovanjskega objekta. Prav tako je zavrgla vlogo tožnika za prekinitev postopka. V obrazložitvi sklepa prvostopni upravni organ navaja, da v skladu z določbo 142. člena ZUP lahko nekdo, ki ni bil stranka v postopku, zahteva, da se mu prizna lastnost stranke kadarkoli med postopkom. V obravnavanem primeru pa je bil postopek izdaje gradbenega dovoljenja zaključen z izdajo odločbe z dne 3. 12. 2008, tožnik pa je vložil vlogo šele 18. 12. 2008. Ker je tožnik vlogo vložil prepozno, je upravni organ prve stopnje moral vlogo zavreči. Prav tako je zavrgel vlogo za prekinitev postopka, saj je bil ta z izdajo gradbenega dovoljenja že zaključen. Razen tega je v skladu z določbo prvega odstavka 62. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, samo investitor. V obravnavanem primeru gre za gradnjo na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, ki šteje za občinski podrobni prostorski načrt. Navedeno odločitev prvostopnega upravnega organa je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 35108-53/2009-2/BL z dne 20. 2. 2009. Pri tem je sicer ugotovila, da je tožnik vložil vlogo za priznanje statusa stranke v postopku pravočasno, zato prvostopni organ vloge ne bi smel zavreči kot prepozne. Kljub temu pa je odločitev prvostopnega organa o zavrženju vloge pravilna, saj tožnik po določbi prvega odstavka 62. člena ZGO-1 ne more biti stranka v postopku, ker je to lahko le investitor. ZGO-1 je namreč kot specialni predpis drugače uredil pravico sodelovanja v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, kot to določa ZUP. Sicer pa tudi po določbi 43. člena ZUP tožniku ne bi bilo mogoče priznati položaja stranke, ker v vlogi ni izkazal, da je bilo z izdanim gradbenim dovoljenjem poseženo v njegove pravice.

Tožnik v tožbi navaja, da je odločitev tožene stranke nepravilna in nezakonita. Meni, da je zmotno pravno stališče, da v obravnavanem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja nima statusa stranskega intervenienta. Po stališču tožene stranke določba 260. člena ZUP v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja sploh ne velja. S tem tudi trdi, da v gradbenem postopku ne velja določba 43. člena ZUP. Meni, da niti ZGO-1 niti Zakon o urejanju prostora ne moreta derogirati temeljnih procesnih načel in pravil v upravnem postopku. ZUP v 43. in 44. členu izrecno določa, da ima pravico kot stranski udeleženec udeleževati se postopka tudi oseba, ki vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, ter da mora upravni organ po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Člen 62 ZGO-1 po mnenju tožnika ne nadomešča 43. člena ZUP. V postopku je tožnik seznanil toženo stranko z dejstvom, da ima pravni interes za udeležbo v postopku, ker je po kupoprodajni pogodbi postal tudi solastnik skupnih delov in naprav objekta, v katerega brez soglasja lastnikov posega investitor sporne gradnje. Tožnik je lastnik stanovanjske enote v nepremičnini. Po projektih je bilo predvideno, da so vsi objekti samostojni in zaključene gradbene celote. Gradnja objekta 4. gradbena faza pa se sedaj gradi neposredno na objekt 2. faza. S tem tožnik izkazuje svoj pravni interes za priznanje statusa stranke v postopku, zato predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter ugodi njegovi zahtevi za priznanje statusa stranskega udeleženca. Prav tako zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v njeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno ali tožnik v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za IV. fazo poslovno stanovanjskega objekta, izdanega na podlagi lokacijskega načrta Leninova-Elvire Vatovec (Ur. objave občine Izola, št. 17/2006), izpolnjuje pogoje za priznanje položaja stranskega udeleženca.

Vprašanje, kdo je lahko stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ureja Zakon o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 110/2002 in spremembe, ZGO-1). Navedeni predpis je v primerjavi z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/2006-UPB2, ZUP) specialni predpis, ki za področje gradenj določa, kdo ima pravico udeleževati se postopka. To izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 3. člena ZUP, ki določa subsidiarno uporabo v primerih, ko so posamezna vprašanja upravnega postopka urejena v posebnem zakonu. Za takšen primer glede strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pa gre v primeru ZGO-1. Navedeni zakon v prvem odstavku 62. člena izrecno določa, da je stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekte na območju, ki se ureja z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom, samo investitor. Zakonodajalec je torej drugače, kot to sicer velja v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja, določil, kdo je lahko stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, kamor sodi v skladu s 110. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št. 33/2007) tudi lokacijski načrt. Na podlagi izrecne določbe prvega odstavka 62. člena pa je to lahko samo investitor. Po ZGO-1 torej oseba, ki meni, da gradbeno dovoljenje izdano na navedeni pravni podlagi posega v kakšne njene pravice ali pravne koristi, ne more pridobiti v tem postopku položaja stranskega udeleženca. V takšnih primerih je namreč varstvo pravic in pravnih koristi predvideno le v postopku priprav in sprejemanja prostorskega načrta in sicer v skladu z določbami Zakona o prostorskem načrtovanju. Navedeni zakon pa nalaga pripravljavcu prostorskega akta javno razgrnitev, s čimer je občanom zagotovljena pravica do sodelovanja v postopku priprave prostorskih aktov. Res je v tem postopku pravno varstvo omejeno le na dajanje pripomb in predlogov, vendar je zakonodajalec v zvezi s temi postopki izrecno izključil možnost za priznanje lastnosti stranke v smislu določb ZGO-1 in ZUP. Sicer pa je osebam, ki zaradi takšnega posega v prostor utrpijo škodo, pravno varstvo zagotovljeno le v civilno pravnih postopkih. Ker torej ZGO-1 izrecno določa, da je v obravnavanem primeru stranka postopka le investitor, je upravni organ tudi po presoji sodišča utemeljeno zavrgel tožnikovo vlogo za priznanje položaja stranke v postopku.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).

Sodišče je tudi zavrnilo tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.