Jedro

Predmet obravnavane zadeve je priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.

Vprašanje, ali je solastnik nepremičnine, na katero se nanaša sporno gradbeno dovoljenje, stranski udeleženec v postopku izdaje spornega gradbenega dovoljenja, ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi, ker gre za vprašanje pravočasnosti revidentove zahteve za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Takega vprašanja pa revident ni zastavil.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, navedeno v uvodu tega sklepa, je tožeča stranka (revident) po odvetnikih dne 29. 3. 2011 vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s 1. in 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki se izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper sklep Upravne enote Izola z dne 5. 1. 2009, s katerim je prvostopenjski upravni organ med drugim zavrgel revidentovo zahtevo za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje tam navedenega gradbenega dovoljenja, saj je bila zahteva glede na že izdano gradbeno dovoljenje prepozna (1. točka izreka sklepa); ker ni mogoče prekiniti postopka, ki je že zaključen, pa je zavrgel tudi njegovo zahtevo za prekinitev postopka še pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja (2. točka izreka sklepa), skliceval pa se je tudi na določbo prvega odstavka 62. člena ZGO-1, po kateri je stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko le investitor. Tožena stranka je z odločbo z dne 20. 2. 2009 kot neutemeljeno zavrnila revidentovo pritožbo zoper citirani sklep.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče prve stopnje odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Predmet obravnavane zadeve je priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Tega dejstva revidentova navedba, da je etažni lastnik nepremičnin v sosednjem objektu in solastnik funkcionalnega zemljišča, na katerem je bila dovoljena gradnja, za kar je plačal kupnino v skupnem znesku 137.716,64 EUR, ne more spremeniti.

7. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

8. Revident zatrjuje, da odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi odstopa od stališča Vrhovnega sodišča v sodbi X Ips 3/2006 z dne 14. 4. 2010, glede vprašanj, ki so bistvena za odločitev, to pa je vprašanje, ali je solastnik nepremičnine, na katero se nanaša sporno gradbeno dovoljenje, stranski udeleženec v postopku izdaje spornega gradbenega dovoljenja.

9. Vendar v tem primeru navedeno pravno vprašanje ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi, saj gre v obravnavani zadevi za vprašanje pravočasnosti revidentove zahteve za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Vprašanja glede pravočasnosti svoje zahteve za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja pa revident ni zastavil. 10. Revident tako tudi ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Vrhovno sodišče je glede na navedeno revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).