Jedro

Pri obravnavanju vprašanj s področja socialno varstvenih storitev po ZDZdr, med katere spada tudi institucionalno varstvo, je treba upoštevati tudi ureditev iz Zakona o socialnem varstvu in podzakonskih aktih, sprejetih na podlagi ZSV.

Normativna klasifikacija upravičencev in izvajalcev storitev med drugim temelji na njihovi starosti. Ker je opredelitev starosti sestavni del dejanskega stanu podzakonskega predpisa, odgovor na vprašanje, ali spada zadržana oseba v posebni socialno varstveni zavod za dom za starejše občane, ni le dejansko, ampak tudi oziroma zlasti pravno vprašanje.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ugodilo predlogu za premestitev v socialno varstveni zavod Psihiatrične bolnišnice Vojnik in zadržano osebo A. A. premestilo v socialno varstveni zavod Rive, d.o.o., Dom starejših občanov Ribnica (v nadaljevanju Rive, d.o.o.) za dobo do treh mesecev. Ugotovilo je, da so izpolnjeni vsi pogoji za premestitev zadržane osebe v socialno varstveni zavod iz prvega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr). S pomočjo sodne izvedenke je ocenilo, da ni nujno varstvo v posebnem socialno varstvenem zavodu, ampak zadošča varstvo v varovanem oddelku navadnega socialno varstvenega zavoda.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi zadržane osebe in socialno varstvenega zavoda Rive, zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V zvezi s pritožbo socialno varstvenega zavoda je navedlo, da ima udeleženec verificiran varovani oddelek v skladu s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centra za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (v nadaljevanju Pravilnik o verifikaciji) in je koncesionar. S tem, ko je pridobil verifikacijo, je dolžan izvajati tudi takšne oblike institucionalnega varstva, kot je to v konkretnem primeru. Sodna izvedenka je ocenila, da zadostuje že namestitev v varovani oddelek kateregakoli socialno varstvenega zavoda, kar pa udeleženec vsekakor je, saj je uvrščen na seznam registra verificiranih varovanih oddelkov. Navedbe udeleženca glede verifikacije, ki je omejena na starostnike, to je osebe nad 65 let starosti, pri katerih je podana diagnoza starostna demenca, so nedovoljena pritožbena novota.

3. Udeleženec socialno varstveni zavod Rive d.o.o., je zoper ta sklep v zvezi s prvostopenjskim sklepom vložil revizijo iz vseh revizijskih razlogov in predlagal, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je udeleženec skladno s koncesijsko pogodbo izvajalec institucionalnega varstva starejših. V okviru te dejavnosti skrbi tudi za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor (osebe z demenco, kot to določa 4. alineja točke D) odstavka b 8. člena Pravilnika o standardih in normativnih socialno varstvenih storitev (v nadaljevanju Pravilnik o normativnih). Skladno z 8. členom Pravilnika o normativih so upravičenci te storitve osebe, starejše od 65 let, ki zaradi starostne obnemoglosti ne morejo več samostojno bivati v domačem okolju in ne morejo koristiti druge oblike skrbstvene pomoči. Pravilnik o verifikaciji v drugem odstavku 3. člena določa, da je v varovani oddelek zavoda lahko sprejeta le oseba, ki izpolnjuje tudi splošne pogoje za sprejem v tak zavod. To pomeni, da je lahko v dom starejših sprejeta le oseba, starejša od 65 let, kar zadržana oseba nedvomno ni. Njegova namestitev v varovani oddelek pri udeležencu bi bila tako v nasprotju z določbami prisilnih predpisov s področja socialnega varstva in duševnega zdravja ter v nasprotju s koncesijsko pogodbo. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da je udeleženec v svojem mnenju z dne 7. 7. 2016 navedel le, da „nasprotni udeleženec zelo verjetno izpolnjuje pogoje za namestitev v enega izmed posebnih socialno varstvenih zavodov“. To je v nasprotju z vsebino samega mnenja, iz katerega jasno izhaja, da zadržana oseba ne izpolnjuje pogojev za sprejem v dom udeleženca. Sodišče druge stopnje je, namesto da bi po uradni dolžnosti uporabilo materialno pravo, pritožbene navedbe udeleženca glede starosti na hitro odpravilo kot pritožbeno novoto. Pritožbena novota se lahko nanaša le na trditveno podlago, ne pa na pravno kvalifikacijo. Prav tako je udeleženec procesni položaj pridobil šele z vložitvijo pritožbe, v kateri je pravočasno navedel vsa relevantna dejstva. S tem, ko je podal mnenje na podlagi 79. člena ZDZdr, še ni pridobil položaja glavnega procesnega udeleženca, ampak mu je bila priznana sui generis procesna subjektiviteta, primerljiva s položajem pomožnih procesnih subjektov. Opozarja še, da gre v konkretnem primeru za nepravdni postopek, v katerem je bolj poudarjeno načelo oficialnosti. Sodišči sta zmotno uporabili materialno pravo tudi zato, ker sta zadržano osebo namestili v že polni varovani oddelek, ne da bi presodili, kako ta namestitev posega v pridobljene pravice obstoječih varovancev udeleženca, ki so že v varovanem oddelku.

4. Revizija je bila vročena zadržani osebi, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Namen ZDZdr, kot med drugim izhaja iz prvega odstavka 1. člena zakona, je zagotoviti sistem zdravstvene in socialnovarstvene skrbi na področju duševnega zdravja in obravnavno v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda. Socialno varstveni zavod po ZDZdr je splošni ali posebni javni socialno varstveni zavod ali koncesionar, ki opravlja storitve v okviru mreže javne službe in je namenjen varstvu, bivanju in življenju oseb, katerih akutno bolnišnično zdravljenje, povezano z duševno motnjo, je zaključeno oziroma zanje bolnišnično zdravljenje ni potrebno (16. točka 2. člena ZDZdr). Varovani oddelek pa je oddelek v socialno varstvenem zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr). Izvajalci socialno varstvenih storitev po ZDZdr so javni socialno varstveni zavodi z varovanimi oddelki ter druge pravne in fizične osebe s koncesijo ali z dovoljenjem za delo za opravljanje socialno varstvenih storitev (3. odstavek 4. člena ZDZdr). Oseba je sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo, če izpolnjuje tudi druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (6. alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr). To velja tudi v primeru premestitve z oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek s sklepom sodišča (prvi odstavek 76. člena ZDZdr). Tudi Pravilnik o verifikaciji, sprejet na podlagi ZDZdr določa,da je v varovani oddelek lahko sprejeta le oseba, ki izpolnjuje splošne pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod (tretji odstavek 3. člena Pravilnika o verifikaciji).

7. Opisana ureditev ZDZdr je odraz načela pravne države, da je pravni sistem notranje povezana in usklajena celota, tako da v njem ni antinomij. Konkretno to pomeni, da je treba pri obravnavanju vprašanj s področja socialno varstvenih storitev po ZDZdr, med katere spada tudi institucionalno varstvo, upoštevati tudi ureditev iz Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) in podzakonskih aktih, sprejetih na podlagi ZSV. Ta določa, da se institucionalno varstvo zagotavlja kot javna služba (42. člena ZSV), ki se lahko opravlja preko javnih socialno varstvenih zavodov ali na podlagi podeljene koncesije. Posebni socialno varstveni zavod opravlja posebne oblike institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe (51. člen ZSV), domovi za starejše občane pa opravljajo institucionalno varstvo starejših (50. člen ZSV).

8. Socialno varstvene storitve se izvajajo po normativih (drugi odstavek 11. člena ZSV), ki so predpisani s Pravilnikom o normativih. Pravilnik upravičence razvršča v naslednje kategorije: A) otroci, mladostniki in odrasle osebe do 26. leta starosti, ki so usmerjene v posebni program vzgoje in izobraževanja; B) otroci in mladostniki do 18 leta starosti, prikrajšani za normalno družinsko življenje; C) odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, s senzornimi motnjami, motnjami v gibanju in z napredovano kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja; in D) osebe, starejše od 65 let. Zavodsko obliko institucionalnega varstva za upravičence iz točke C) izvajajo posebni socialno varstveni zavodi, za upravičence iz točke D) pa domovi za starejše. Revizijsko sodišče glede na navedeno ugotavlja, da normativna klasifikacija upravičencev in izvajalcev storitev med drugim temelji na njihovi starosti. Ker je opredelitev starosti sestavni del dejanskega stanu podzakonskega predpisa, odgovor na vprašanje, ali spada zadržana oseba v posebni socialno varstveni zavod za dom za starejše občane, ni le dejansko, ampak tudi oziroma zlasti pravno vprašanje. Nanj mora zato odgovoriti sodišče, ne pa izvedenec, ki je le pomočnik sodišča, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva (ne pa pravnih vprašanj) potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (prvi odstavek 243. člena Zakona v pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP).

9. Stališče iz prejšnje točke obrazložitve implicira tudi nikalen odgovor na vprašanje, ali je revident s pritožbo, s tem ko je pojasnil, da je izvajalec institucionalnega varstva starejših od 65 let, navajal nova dejstva. Posledično revizijskemu sodišču v tej zadevi tudi ni bilo treba zavzeti stališča o dopustnosti pritožbenih novot v pridržalnem postopku.

10. Udeleženec je dom za starejše, ki ima koncesijo za opravljanje javne službe in je v skladu z 11. členom Pravilnika o verifikaciji pridobil verifikacijo za varovani oddelek za osebe, ki zaradi upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor. Revizijsko sodišče se strinja z revidentom, ki trdi, da zadržana oseba pogojev za sprejem v njegov varovani oddelek ne izpolnjuje, saj glede na starost ni upravičenec iz točke D) Pravilnika o normativih.

11. Ker sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (384. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 380. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o premestitvi zadržane osebe, in sicer v enega od verificiranih posebnih socialno varstvenih zavodov, kot izhajajo iz registra verificiranih socialno varstvenih zavodov.