Jedro

Rejnik se v smislu določil ZSDP šteje za drugo osebo in ne za starša otroka, ki ga ima v reji.

Če je do posamezne pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo ali pravice do družinskega prejemka upravičena tudi druga oseba, je v ZSDP to izrecno določeno v okviru ureditve posamezne od teh pravic. Dodatka za veliko družino druga oseba (rejnik) ne more uveljavljati, saj ta dodatek glede na izrecno zakonsko določilo pripada le enemu od staršev, če so starši in otroci državljani Republike Slovenije in imajo skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, oziroma enemu od otrok, kadar trije ali več otrok iz iste družine živi brez staršev.

V ZZZDR rejniški družini ni priznan status družine v smislu 2. člena tega zakona.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke z dne 14. 10. 2004 in da se tožeči stranki prizna dodatek za veliko družino. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da je hči tožeče stranke le A. B., trije otroci pa so bili nameščeni v družino tožeče stranke kot rejenci. Presodilo je, da tožeča stranka ni upravičena do dodatka za veliko družino iz 77. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP – Ur. l. RS, št. 97/2001). ZSDP se nanaša na družino v smislu določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR - Ur. l. SRS, št. 15/1976 in nadaljnji). Iz določil 2., 50. in 54. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD – Ur. l. RS, št. 110/2002 in nadaljnji) izhaja, da pri rejniški družini ne gre za družino v smislu ZZZDR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Kot edino pomembno okoliščino za sprejem zavrnilne odločitve je izpostavilo, da se rejniška družina ne šteje za veliko družino po ZSDP, ker ne gre za družino, ki bi jo tvorili starši in njihovi otroci.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Iz določil prvega in četrtega odstavka 2. člena ZIRD izhaja, da ima tudi rejniška družina priznan status družine, zato je tožeča stranka upravičena do dodatka za veliko družino. Rejniška družina uživa enako pravico do posebnega ustavnega varstva kot biološke družine (tretji odstavek 53. člena in tretji odstavek 56. člena Ustave Republike Slovenije, URS – Ur. l. RS, št. 33/1991 in nadaljnji). V času izvajanja rejniške dejavnosti rejniki opravljajo starševsko funkcijo, njihove dolžnosti (25. člen ZIRD) pa v marsičem presegajo zakonske dolžnosti staršev. Pri sprejemanju ZSDP zakonodajalec ni imel namena ločevati staršev na biološke in nebiološke. Izpodbijana sodba je postavila v neenakopraven položaj otroke, ki živijo z biološkimi starši in tiste, ki živijo z nebiološkimi starši. Zmotna je presoja, da je rejništvo odplačno razmerje. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Ker bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revizija ne uveljavlja, v tem obsegu Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe ni moglo in smelo preizkusiti.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Dodatek za veliko družino je letni prejemek, ki je namenjen družini z več otroki (prvi odstavek 76. člena ZSDP). Na podlagi drugega odstavka 77. člena ZSDP se za veliko družino šteje tista družina, ki ima tri ali več otrok, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 70. člena tega zakona (t. j. pogoj starosti in šolanja). Jedro spora je vprašanje, ali je tudi rejniška družina upravičena do dodatka za veliko družino. Gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, na katerega je Vrhovno sodišče v skladu s 371. členom ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti.

10. Utemeljenost zavrnitve tožbenega zahtevka izhaja že iz same jezikovne razlage določil ZSDP. V ZSDP so urejene pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo in pravice do družinskih prejemkov (prvi odstavek 2. člena). Dodatek za veliko družino je vrsta družinskega prejemka (57. člen ZSDP). V skladu z drugim odstavkom 2. člena ZSDP pravice po tem zakonu uveljavlja eden od staršev, če zakon ne določa drugače. Na podlagi 3. točke 3. člena citiranega zakona se tisti, ki neguje in varuje otroka na podlagi odločbe centra za socialno delo, šteje za „drugo osebo“. Rejenec se namesti v rejniško družino na podlagi odločbe, ki jo izda center za socialno delo (peti odstavek 2. člena ZIRD), zato se rejnik v smislu določil ZSDP šteje za drugo osebo in ne za starša otroka, ki ga ima v reji.

11. Če je do posamezne pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo ali pravice do družinskega prejemka upravičena tudi druga oseba, je v ZSDP to izrecno določeno v okviru ureditve posamezne od teh pravic. Tako drugi osebi pripada pod določenimi pogoji npr. pravica do porodniškega dopusta (21. člen), dopusta za nego in varstvo otroka (34. člen), starševski dodatek (59. člen), otroški dodatek (67. člen). Dodatka za veliko družino pa druga oseba (rejnik) ne more uveljavljati, saj ta dodatek glede na izrecno zakonsko določilo pripada le enemu od staršev, če so starši in otroci državljani Republike Slovenije in imajo skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, oziroma enemu od otrok, kadar trije ali več otrok iz iste družine živi brez staršev (prvi in tretji odstavek 77. člena ZSDP). Tožbeni zahtevek za priznanje dodatka za veliko družino tožeči stranki kot rejnici je zato sodišče utemeljeno zavrnilo.

12. Izpodbijana odločitev sicer ne temelji razlogih, ki so navedeni v 10. in 11. točki te odločbe, temveč ugotovitev, da se rejniška družina ne šteje za veliko družino v smislu določil ZSDP, utemeljuje predvsem z vidika določil ZZZDR in ZIRD. Neutemeljene so revizijske navedbe, s katerimi želi tožeča stranka dokazati, da rejniška družina uživa enak pravni status kot „biološka“ družina in torej tudi vse iz tega naslova izvirajoče pravice (vključujoč vtoževani dodatek). Glede na določilo 2. člena ZZZDR je družina življenjska skupnost staršev in otrok (in torej ne rejnika ter rejencev!), ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. Na podlagi 8. člena ZZZDR je rejništvo posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši (z oddajo otroka v rejništvo ne prenehajo pravice in dolžnosti staršev, ki jih imajo ti po ZZZDR – 156. člen). V ZZZDR rejniški družini torej ni priznan status družine v smislu 2. člena tega zakona. Gre le za obliko družinskopravnega varstva otroka v tuji družini oziroma za nadomestno skrb, katero je otroku, ki je začasno ali stalno prikrajšan za svoje družinsko okolje ali katerega koristi ne dopuščajo, da bi še naprej ostal v tem okolju, država dolžna zagotoviti že na podlagi 20. člena Konvencije o otrokovih pravicah (Ur. l. SFRJ, MP, št. 15/1990).

13. V skladu s tretjim odstavkom 56. člena URS otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države, njihov položaj pa ureja zakon. Izvajanje rejniške dejavnosti je urejeno v ZIRD, vendar tudi določila tega zakona ne dajejo podlage za to, da bi se rejniško družino štelo za družino v smislu ZZZDR. Rejništvo je opredeljeno kot posebna oblika varstva in vzgoje otrok, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini (prvi odstavek 2. člena ZIRD) in je odplačne narave (50. - 60. člen ZIRD). Za posameznega rejenca se izvaja na podlagi sklenjene pogodbe s centrom za socialno delo (44. - 49. člen ZIRD). Nasprotno navedenim značilnostim rejniškega razmerja za institucijo družine po ZZZDR ni značilna niti odplačna niti pogodbena narava. Poleg tega je po 16. členu Zakona o socialnem varstvu (ZSV – Ur. l. RS, št. 54/1992 in nadaljnji) izvajanje rejniške dejavnosti umeščeno v izvajanje storitev institucionalnega varstva in spada med storitve, ki jih 41b. člen ZSV določa kot javno službo(1), medtem ko po ZZZDR izvrševanje pravic in dolžnosti staršev v družini ni javnopravne narave.

14. Ob upoštevanju vsega obrazloženega je sodišče pravilno ugotovilo, da rejnica ni upravičena do dodatka za veliko družino in tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

15. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): Drugi odstavek 65. člena ZSV dopušča, da lahko posamezne storitve v okviru javne službe v skladu z zakonom opravlja rejnik ali tretja oseba, če za te storitve sklene pogodbo s centrom za socialno delo.