Jedro

Ker je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je sicer sodni izvedenec pri drugem variantnem izračunu v skladu s stališčem druge stopnje upošteval pravilno dejansko stanje in je uporabil tudi pravilno pravno podlago, razen za obdobje veljavnosti ZUJF, Vrhovno sodišče glede na 355. člen ZPP ne ugotavlja utemeljenih razlogov, da sodišče druge stopnje samo ne dopolni postopka s pridobitvijo dopolnitve izvedenskega mnenja in s sodbo samo odloči še o preostalem delu tožnikovega tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep (I. in III. točka izreka) sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo vtoževane razlike povračil stroškov za prehrano med delom za čas nočnega dela za obdobje od novembra 2011 do avgusta 2015, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da mu povrne njegove pravdne stroške (II. točka izreka). Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja kot posledice zmotne uporabe materialnega prava razveljavilo v delu I. točke izreka, ki se nanaša na obdobje od 1. 6. 2012 dalje, in v II. točki izreka (odločitev o pravdnih stroških), ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo nerazveljavljeni del prvostopenjske sodbe. Razveljavitev dela sodbe je obrazložilo s tem, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti in da razveljavitev ne bi povzročila hujše kršitve pravice stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

2. Zoper sklep o razveljavitvi se je pritožil tožnik. V pritožbi navaja, da bi sodišče druge stopnje glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek in v zadevi v celoti razsodilo. Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, bi lahko ob pravilni uporabi materialnega prava sprejelo odločitev in v zadevi razsodilo. Sodišče druge stopnje je, enako kot sodišče prve stopnje, ugotovilo, da je izračun izvedenca po drugi varianti pravilen tako glede dejanskega stanja kot tudi z vidika pravne podlage, zato je v nadaljevanju neutemeljeno navedlo, da je sodišče prve stopnje v razveljavljenem delu zmotno uporabilo materialno pravo in da je zato ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče druge stopnje bi lahko samo pozvalo izvedenca na dopolnitev mnenja na način, da za sporno obdobje izračuna morebitno prikrajšanje brez 50 odstotnega dodatka za nočno delo. Z vračanjem zadeve sodišču prve stopnje bo kršena tožnikova pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj je bila tožba v tej zadevi vložena že v septembru 2015. V nadaljevanju izraža nestrinjanje s stališčem sodišča druge stopnje, da je treba v spornem obdobju v zvezi s povračilom stroškov za prehrano za čas nočnega dela upoštevati določbe Zakona o uravnoteženju javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012 in nadalj., ZUJF).

3. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Drugi odstavek 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/99 in nadalj., ZPP) določa, da se sme sklep sodišča druge stopnje izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena ZPP in drugi odstavek 355. člena ZPP).

6. Glede na navedeno tožnik z delom pritožbe, v katerem izraža nestrinjanje s stališčem sodišča druge stopnje v zvezi z uporabo določb ZUJF v obdobju od 1. 6. 2012 dalje ne more biti uspešen. S temi pritožbenimi navedbami namreč dejansko uveljavlja, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, kar pa glede na drugi odstavek 357.a člena ZPP ni dopusten pritožbeni razlog zoper izpodbijani sklep.

7. Tožnik pa v pritožbi utemeljeno navaja, da bi sodišče druge stopnje lahko glede na naravo stvari in okoliščine primera samo dopolnilo postopek tako, da bi pridobilo dopolnitev izvedenskega mnenja in nato v celoti odločilo o tožbenem zahtevku tožnika.

8. Sodišče prve stopnje je sledilo drugemu variantnemu izračunu, ki ga je izdelal sodni izvedenec I.K. (tudi tožnik je tožbeni zahtevek prilagodil temu izračunu) in tožniku prisodilo vtoževane zneske iz naslova razlike v povračilu stroškov prehrane med delom za časa nočnega dela. Sodišče druge stopnje je pri presoji utemeljenosti pritožbe tožene stranke ugotovilo, da sodni izvedenec pri izdelavi izvedenskega mnenja ni upošteval, da je v obdobju od 1. 6. 2012 dalje veljal ZUJF, tega pa ni upoštevalo niti sodišče prve stopnje. Sodišče druge stopnje je zaključilo, da je bilo zaradi zmotno uporabljenega materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Del izreka sodbe sodišča prve stopnje, ki se je nanašal na obdobje veljavnosti ZUJF, je razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje z napotkom, da naj v ponovljenem postopku pribavi dopolnitev izvedenskega mnenja ob pravilni materialnopravni podlagi (torej glede na določbe ZUJF) in nato ponovno odloči o zahtevku.

9. Ker je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je sicer sodni izvedenec pri drugem variantnem izračunu v skladu s stališčem sodišča druge stopnje upošteval pravilno dejansko stanje in je uporabil tudi pravilno pravno podlago (11. točka obrazložitve), razen za obdobje veljavnosti ZUJF, Vrhovno sodišče glede na določbo 355. člena ZPP ne ugotavlja utemeljenih razlogov, da sodišče druge stopnje samo ne dopolni postopka s pridobitvijo dopolnitve izvedenskega mnenja in s sodbo odloči še o preostalem delu tožnikovega tožbenega zahtevka. S tem bi se realizirala tudi tožnikova pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj je tožnik tožbo vložil že v oktobru 2015. 355. člen ZPP namreč določa, da tudi v primeru zmotne uporabe materialnega prava in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, sodišče druge stopnje le izjemoma razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. To lahko stori le, če oceni, da postopka samo ne more dopolniti, kar pa mora tudi ustrezno obrazložiti. Sodišče druge stopnje takšne ocene sploh ni podalo, na načelni ravni pa „ugotovitev, da samo ne more dopolniti postopka itd.“ ne drži, saj je v nasprotju s splošnim pravilom iz 355. člena ZPP.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče v skladu s petim odstavkom 357.a člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep (I. in III. točka izreka) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).