Jedro

Zoper odločitev o izročitvi razlaščenih nepremičnin v posest pred pravnomočnostjo, revizija ni dovoljena.

Pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino je odločilen namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala pred izdajo odloka, s katerim je bila spremenjena v nezazidano stavbno zemljišče.

Izrek

Revizija proti odločitvi o predhodni izročitvi nepremičnine se zavrže, v ostalem pa zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu odvzelo lastninsko pravico za parcele št. ... 546/1 v izmeri 504 m2, 568/1 v izmeri 506 m2 in 567/1 v izmeri 9 m2, vse k.o. .., kakor je to opredeljeno z obodno parcelacijo kot sestavnim delom lokacijskega načrta po Odloku o lokacijskem načrtu za Štajersko cesto med severno mestno obvoznico in Linhartovo cesto - BT 3/1 (Uradni list, št. 72/98) v korist predlagateljice. Tej pa je naložilo, da mora udeležencu za razlaščeno zemljišče plačati 3.809.796,64 SIT denarne odškodnine v tridesetih dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.3.2004 do plačila. Istočasno je ugodilo predlogu za izročitev razlaščenih nepremičnin v posest predlagateljici pred pravnomočnostjo, vendar pod pogojem, da predlagateljica udeležencu plača akontacijo odškodnine, ki znaša najmanj 75 % vrednosti nepremičnine.

Pritožbo nasprotnega udeleženca, ki je vztrajal pri zagotovitvi drugega enakovrednega zemljišča glede na določbe Zakona o stavbnih zemljiščih, pa tudi pri določitvi višine odškodnine, pri kateri bi bilo treba upoštevati, da gre za stavbno, ne pa za kmetijsko zemljišče, je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zavrnilo je tudi pritožbeni predlog, s katerim je udeleženec nasprotoval odločitvi o predhodni izročitvi nepremičnin v posest predlagateljici.

Nasprotni udeleženec vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sklepov sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Izpodbija le odločitev o višini odškodnine za razlaščena zemljišča zaradi napačnega izhodišča, da gre za kmetijsko, ne pa za stavbno zemljišče, in odločitev o predčasni izročitvi nepremičnin v posest predlagateljici. Sklicuje se na določbo 2. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ). Vrednost razlaščenega zemljišča se določa po namembnosti zemljišča po prostorskem planu in ne po dejanski rabi zemljišča v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka. Dejanska raba zemljišča pri določanju odškodnine ni odločilna. Sporna zemljišča so pridobila status nezazidanega stavbnega zemljišča na podlagi Odloka o lokacijskem načrtu za Štajersko cesto med severno mestno obvoznico in Linhartovo cesto - BT 3/1, ki ga je sprejela predlagateljica na seji Mestnega sveta dne 17.9.1998. Sklep o začetku razlastitvenega postopka pa je bil izdan dne 29.5.2000, to je po sprejemu navedenega odloka. V zvezi s predčasno izročitvijo nepremičnin v posest predlagateljici revizija opozarja na dejstvo, da predlagateljica še ni pridobila gradbenega dovoljenja za izgradnjo ceste. Pri tem predčasna izročitev v posest ni pogoj za pridobitev tega dovoljenja. Tako predčasna izročitev nepremičnine predlagateljici ne bo koristila, nasprotnemu udeležencu pa bo škodovala.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in predlagateljici, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija proti odločitvi o predhodni izročitvi nepremičnine ni dovoljena, v ostalem pa ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za razlastitev nepremične, kar je urejeno v 18. do 38. členu ZSZ. O razlastitvi odloča sodišče v nepravdnem postopku (21. člen ZSZ), v katerem revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člena Zakona o nepravdnem postopku - Uradni list RS, št. 30/86 in 87/2002). Tako izjemo predstavlja specialna določba 36. člena ZSZ, po kateri je v razlastitvenem postopku dovoljena revizija zoper odločbo sodišča druge stopnje. Vendar pa je revizija dovoljena le zoper tiste odločitve sodišča druge stopnje, s katerimi je bilo pravnomočno odločeno o predmetu razlastitvenega postopka, torej o odvzemu ali omejitvi lastninske pravice proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine (18. člen ZSZ). Revizija je torej dovoljena le zoper končno razlastitveno odločbo. Po določbi 384. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Revizijsko sodišče ocenjuje, da ima odločitev o predhodni izročitvi nepremičnin v posest glede na predpostavke iz 37. člena ZSZ le naravo sredstva zavarovanja in ne predstavlja sklepa, s katerim bi bil razlastitveni postopek pravnomočno končan. To pa pomeni, da niso izpolnjene splošne predpostavke za dovoljenost revizije iz omenjene določbe 384. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku ter 21. in 36. členom ZSZ. Zato revizija nasprotnega udeleženca proti odločitvi o predhodni izročitvi v posest ni dovoljena, kar je narekovalo njeno zavrženje (377. člen ZPP).

V ostalem delu pa revizija ni utemeljena. Sporna je le odločitev o višini odškodnine, ki naj bi bila po revizijski pravni razlagi določena za razlaščena zemljišča kot stavbna zemljišča, ne pa kot za kmetijska zemljišča. V tem obsegu ima nasprotni udeleženec sicer prav, da se odškodnina za odvzeto nepremičnino ugotovi na podlagi njene vrednosti, določene po namembnosti zemljišča po prostorskem planu in ne po dejanski rabi zemljišča v času izdaje sklepa v začetku razlastitvenega postopka, vendar pa drugačna odločitev v izpodbijanem sklepu ni v nasprotju z določbo drugega odstavka 26. člena ZSZ. Logično je, da je bil sklep izdan kasneje kot Odlok o lokacijskem načrtu za Štajersko cesto. Vendar je v zvezi z določitvijo odškodnine odločilen namen, za katerega so se nepremičnine uporabljale pred izdajo odloka, s katerim so se spremenile v nezazidano stavbno zemljišče. Kot tako je bilo opredeljeno zaradi gradnje infrastrukture (ceste). Tako zemljišče pa nima tržne vrednosti, zaradi česar je za nasprotnega udeleženca merodajna tista tržna cena, ki bi jo lahko dobil s prodajo zemljišča kot kmetijskega zemljišča. Zato revizijsko oporekanje višini odškodnine, ki temelji na vrednosti kmetijskega zemljišča, ni utemeljeno. O tem se je že izrekla sodna praksa (primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 589/99, II Ips 555/2005 in II Ips 120/2005).

Sodišče druge stopnje je torej odločilo materialno pravno pravilno, zaradi česar je bilo treba revizijo nasprotnega udeleženca zavrniti (378. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).