Jedro

Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, in da je ogroženost podana v primeru obstoja ali zelo verjetnega obstoja škode na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju.

Strokovni delavci CSD so dolžni spremljati stike z vidika psihične obremenitve otroka in sodišču brez odlašanja predlagati morebiti potrebne spremembe.

Neutemeljen je očitek o nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja, ker ni bil izveden dokaz z izvedencem klinično-psihološke stroke. Gre za zamuden dokaz, okoliščine primera pa so narekovale čimprejšnje zavarovanje otroka in začasen poseg v dotlej urejene stike.

Po 142. členu DZ ima otrok pravico do stikov z drugimi osebami, med katerimi je tudi sedanji zunajzakonski partner katerega od njegovih staršev, začasna odredba pa se izda, če je verjetno izkazana njegova ogroženost zaradi izostanka teh stikov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v tretji alineji točke II.1. izreka razveljavi.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) zavrnilo materin predlog za izdajo začasne odredbe o ukinitvi stikov med očetom in sinom (I. točka izreka), (2) po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, po kateri stiki začasno za obdobje treh mesecev potekajo pod nadzorom Centra za socialno delo vsako drugo sredo po dve uri, v izmeničnem tednu pa telefonski stik, in je na stikih lahko prisotna tudi očetova partnerka (II. točka izreka), (3) odločilo, da pravno sredstvo zoper začasno odredbo ne zadrži izvršitve (III. točka izreka) in (4) odločitev o stroških pridržalo za končno odločbo (IV. točka izreka).

2. Mati v pritožbi zoper izpodbijani sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ali spremeni in predlogu za ukinitev stikov med sinom in očetom v celoti ugodi.

Kar ji je povedal sin med letovanjem, predstavlja hudo kaznivo dejanje, ki ima za otroka hude in vidne posledice. Je zelo razdražljiv, jezen in agresiven. O neprimernih ravnanjih otroka je poročal tudi oče. Ne drži, da bi se s prizori spolnega akta otrok seznanil pri njej. Sama verjame sinu. Povezava med očetovo navedbo, da je otrok otipaval njegovo partnerko, in otrokovo navedbo, da ga oče sili k otipavanju, več kot očitno kaže, da je do tega prišlo. Otrok je enako kot njej povedal tudi strokovni delavki CSD in kriminalistki ter na pogovoru s terapevtko. Ni verjetno, da bi se tega otrok spomnil sam; bolj verjetno je, da ga je k temu spodbudil oziroma prisilil oče. Priznanje očeta in njegove partnerke, da sta otroka večkrat peljala v skladišče, kjer oče dela, in da je tam otrok gledal koledar z golimi ženskami, dodatno potrjuje, da je oče izvajal spolno nasilje. Sodišče bi moralo upoštevati, da je sin njej in terapevtki povedal, da mu ob tem, kar ji je opisal, torej v kaj ga sili oče, ni prijetno, "da mu ni všeč, da ga oči sili nekaj gledat" in da želi, da mu terapevtka sporoči, naj neha s tem. Tudi iz obvestila terapevtke z dne 25. 8. 2023 izhaja, da "oče želi, da se seksa, ko bo starejši", da ga oče sili k temu, da se dotika A. prsi in lulike in da se to dogaja že kakšno leto, da njemu in A. to ni všeč in da ga oče sili "nekaj gledat". Premajhna teža je dana poročilu CSD, naj sin nima osebnih stikov z očetom brez nadzora. Sodišče zmotno razlaga njeno navedbo, da omemba očeta pri otroku povzroči hudo tesnobo. Ni ovrednoteno očetovo opažanje, da se stiska in vedenjske težave pri otroku pojavljajo že dlje časa. Sodišče bi moralo biti bolj kritično do navedb, da je otrok o očetu in njegovi punci govoril z naklonjenostjo, in upoštevati, da je oškodovanec specifičnega kaznivega dejanja, ki ga sam glede na svojo duševno razvitost ni sposoben prepoznati. Površno opazovanje odnosov z otrokom in tolmačenje besed nasprotnega udeleženca je privedlo do zmotne odločitve. Zloraba je otroku povzročila nepopravljive posledice. Ker obstaja verjetnost in nevarnost, da bo nasprotni udeleženec vplival na otroka in na njegov čustveni razvoj, bo vsak stik, četudi pod nadzorom, otroka še dodatno ogrozil. Sodišče bi tudi z izvedencem klinične psihologije lahko ugotovilo, da je nujna ukinitev stikov, in je tudi zaradi tega dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Četudi bo pritožbeno sodišče potrdilo stike pod nadzorom, na teh ne bi smela biti prisotna partnerka. Bila je prisotna v dogajanju. Nima pravice do stikov z otrokom in tega niti ni nihče zahteval. Odločitev v tem delu ni obrazložena in je ni mogoče preizkusiti. Ni jasno, kakšna naj bi bila korist za otroka.

3. Oče v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Vztraja pri navedbah, da otroka ni nikoli silil, da se dotika prsi in spolovil njegove partnerke, niti mu tega ni predlagal. S partnerko v času stikov nista bila nikoli intimna. Ni res, da otrok ni sposoben prepoznati, da je bil zlorabljen. Vsak otrok razvije negativen odnos, strah in zavračanje storilca. Stiki so vedno potekali zelo dobro. Otrok se ju vedno razveseli, se z njima zaigra ter odprto, iskreno in včasih tudi nagajivo pogovarja. Na razdražljivost, ignoriranje starševskih opozoril in izmišljevanje dogodkov ali njihovo interpretiranje po svoje je mater opozoril že bistveno pred spornim dogajanjem. Težave, o katerih poroča mati, so lahko tudi posledica njune selitve k materinemu novemu partnerju. Odločitev o navzočnosti partnerke na stikih je pravilna, ker spada v otrokovo širšo socialno mrežo, otrok jo je sprejel, jo pogreša in jo želi videti.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Odločitev o zavrnitvi materinega predloga za začasno ukinitev stikov med očetom in osemletnim sinom ter o začasnem (trimesečnem) poteku stikov pod nadzorom CSD in telefonskih stikih temelji na ugotovitvah in preudarkih, - da postopek pri policiji glede suma storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, še ni zaključen, - da je sledeč poročilu CSD otrok o očetu in njegovi partnerki govoril z naklonjenostjo in zato ni izkazana materina navedba, da omemba očeta otroku povzroči hudo tesnobo in da so stiki zanj obremenjujoči, - da bi ukinitev stikov ta čas predstavljala prehud poseg v pravico do stikov, - da je z izvedbo nadzorovanih stikov, na katerih bo CSD lahko spremljal njihov potek ter interakcijo in sploh odnos med očetom in sinom, deček zavarovan pred zlorabljajočimi ravnanji in hkrati ne bo pretrgana vez z očetom.

6. Sodišče se je pravilno oprlo na določbe 161. člena v povezavi s 157. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), na podlagi katerih sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, in da je ogroženost podana v primeru obstoja ali zelo verjetnega obstoja škode na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju. Neutemeljeni so očitki o zmotni uporabi načela najmilejšega ukrepa, izrecno določenega v 156. členu DZ.

7. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o tem, da je sodišče ovrednotilo vse pomembne okoliščine in jim dalo ustrezno težo. Sodišče je vzelo v ozir poročanje vseh organov in oseb, ki so bila do izdaje sklepa v stiku z otrokom in starši. Ovrednotilo je pomen prekinjene vezi med otrokom in očetom v primeru, če se sum zlorabljajočih ravnanj ne bi potrdil, in ogroženost otroka v primeru nadzorovanih stikov. Zaključek o neizkazanosti materine navedbe, da otroku stik z očetom povzroča hudo tesnobo, ima potrebno oporo v poročilu CSD o pogovoru z otrokom. Dovolj trdna je tudi ocena v izpodbijanem sklepu, da je otrok na stikih pod nadzorom zavarovan pred zlorabljajočimi ravnanji. Sicer pa so strokovni delavci CSD dolžni spremljati stike z vidika psihične obremenitve otroka in sodišču brez odlašanja predlagati morebiti potrebne spremembe.

8. Starša sta razloge za stisko otroka, o kateri sta poročala, pripisovala različnim okoliščinam. Očetovo poročanje o vedenjskih težavah zato ne more biti argument v oporo pritožničinemu stališču o njihovem izvoru.

9. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče večjo težo dati poročilu CSD. CSD je v mnenju navedel, da predlaga začasno prekinitev stikov v obliki, kot so tekli dotlej, in hkrati sam odprl pot k ureditvi stikov pod nadzorom in telefonskim stikom. Mnenje tako ne daje opore pritožničinemu zavzemanju za prekinitev vseh stikov med očetom in sinom.

10. Neutemeljen je očitek o nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja, ker ni bil izveden dokaz z izvedencem klinično-psihološke stroke. Gre za zamuden dokaz, okoliščine primera pa so narekovale čimprejšnje zavarovanje otroka in začasen poseg v dotlej urejene stike.

11. Iz navedenega tako izhaja, da je z določitvijo začasno nadzorovanih stikov sodišče ustrezno ovrednotilo vse doslej znane okoliščine, pomembne za presojo otrokove koristi.

12. Utemeljen pa je pritožbeni očitek glede odločitve, da stikom pod nadzorom lahko prisostvuje očetova partnerka. Po 142. členu DZ ima otrok pravico do stikov z drugimi osebami, med katerimi je tudi sednaji zunajzakonski partner katerega od njegovih staršev, začasna odredba pa se izda, če je verjetno izkazana njegova ogroženost zaradi izostanka teh stikov. Razlogi, ki bi utemeljevali tako ogroženost v primeru začasne prekinitve stika med dečkom in očetovo partnerko, v izpodbijanem sklepu niso podani. Odločitev je neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ker niti oče niti partnerka nista podala predloga, da bi se taki stiki začasno uredili, je pritožbeno sodišče odločitev v tem delu le razveljavilo, ni pa zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

13. Po navedenem in po presoji, da v ostalem delu niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče materini pritožbi delno ugodilo in odločitev v tretji alineji točke II.1. razveljavilo, v ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da postopek še ni končan.