Jedro

Po določbi prvega odstavka 190. člena OZ je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. S plačilom terjatve, ki jo je imela družba S., d. o. o., do D., d. d. - v likvidaciji, nihče od tožencev ni bil obogaten brez pravnega temelja. Plačano je bilo S., d. o. o. in ne tožencem. Toženci so morda imeli le posredno korist, ki bi lahko bila v tem, da upnik S., d. o. o. zaradi poplačila ni imel več interesa, da bi od tožencev terjal, da na podlagi določbe drugega odstavka 230. člena ZGD družbi D., d. d. - v likvidaciji vrnejo plačila, ki so jih prejeli od družbe. V tem pa ni mogoče prepoznati zakonskega znaka „obogatitve brez pravnega temelja“.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke, s katerimi je tožeča stranka kot delničar družbe D., d. d. - v likvidaciji zoper ostale delničarje uveljavljala povrnitev sorazmernega dela zneska, ki ga je plačala upniku družbe D., d. d. - v likvidaciji.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zoper zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 21/2011-8 z dne 1. 6. 2011 dopustilo revizijo glede vprašanja: „Ali je delničar, ki vrne prepovedano plačilo in to zadostuje za poplačilo dolga, zaradi katerega je bila razdelitev likvidacijske mase nedopustna, s tem neupravičeno prikrajšan v višini, ki presega njegov sorazmerni delež v osnovnem kapitalu družbe v likvidaciji, preostali delničarji, ki so v celoti zadržali prepovedana plačila, pa v tej višini neupravičeno obogateni?“

4. Na podlagi navedenega sklepa je tožeča stranka vložila revizijo in Vrhovnemu sodišču predlagala spremembo izpodbijane sodbe, tako da se njenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa njeno razveljavitev.

5. Toženci na vročeno revizijo niso odgovorili.

Relevantno dejansko stanje

6. V postopku likvidacije družbe D., d. d. - v likvidaciji je likvidacijska upraviteljica v mesecu novembru in decembru 1997 razdelila premoženje likvidirane družbe med njene delničarje, med katere sodijo tudi toženci, v sorazmerju z njihovimi kapitalskimi deleži. 7. Tožeča stranka je pravna naslednica S., d. d. - v likvidaciji. Ta je bila večinski delničar družbe D., d. d. - v likvidaciji in je s S., d. o. o., in D., d. d. - v likvidaciji 30. 6. 2003 sklenila sporazum o plačilu dolga, v katerem so bile ugotovljene terjatve, ki jih je imel S., d. o. o., do D., d. d. - v likvidaciji, S., d. d. - v likvidaciji pa se je zavezala, da bo družbi S., d. o. o., poravnala terjatev v višini 170,000.000,00 SIT, ki ji jo je bila dolžna plačati D. d. d. - v likvidaciji na podlagi sodbe zaradi izostanka, ki jo je izdalo Okrožno sodišče v Ljubljani pod XI Pg 92/99 dne 15. 11. 1999. Z njo je bilo D., d. d. - v likvidaciji naloženo, da plača družbi S., d. o. o. glavnico 49,105.256,80 SIT z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od različnih zneskov in različnih datumov (prvi od 1. 5. 1995 in zadnji od 25. 5. 1996). Tožeča stranka je 30. 6. 2003 svojo zavezo iz sporazuma o plačilu dolga izpolnila.

Revizijske navedbe

8. Revident uveljavlja, da je v pritožbi utemeljeno grajal stališče prvostopenjskega sodišča, da bi moral D., d. d. - v likvidaciji ali njegov upnik (S., d. o. o.) zahtevati sorazmerne deleže izplačane likvidacijske mase prav od vseh delničarjev, ki so prejeli izplačilo likvidacijske mase in ne le od tožeče stranke. Zahtevku upnika se ni mogel uspešno upreti, „saj ni utemeljen ugovor, da je v likvidacijsko maso dolžan vrniti le sorazmerni delež izplačane likvidacijske mase.“ Revident dodaja, da mu ni jasna pravna podlaga, zaradi katere bi bil prekludiran pri uveljavljanju načela enakopravnega položaja v tem postopku. Prav z načelom enakopravnega položaja delničarjev utemeljuje svoje upravičenje, da od preostalih delničarjev terja sorazmerni delež obveznosti, ki jo je poravnal. 9. Revident graja stališče pritožbenega sodišča, da niso izpolnjeni pogoji za neupravičeno pridobitev. Ponavlja, da je opravil plačilo, ki so ga bili dolžni vsi delničarji. Ne strinja se tudi s stališčem pritožbenega sodišča glede pravil o izdatkih za drugega (197. člen OZ). Elemente neupravičene pridobitve naj bi po njegovem mnenju utemeljevala tudi analogija z zakonskimi določbami o subrogaciji po zakonu (275. člen OZ). Dodaja še, da je ravnal kot dober gospodar, saj je dogovorjeno in izplačano bistveno nižje od dolgovanega, pa še zamudne obresti so prenehale teči. Zaključuje, da bi se šele s poplačilom tožeče stranke „lahko vzpostavilo stanje, ki bi bilo podano ob razdelitvi likvidacijske mase po poplačilu vseh obveznosti družbe v likvidaciji.“ Razlogi za zavrnitev revizije

10. Tožeča stranka je prvotno utemeljevala svoj tožbeni zahtevek (tudi) z določbami 230. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/1993 in nasl., ZGD), veljavnimi v času nastanka zahtevka. Ta je v prvem stavku prvega odstavku določal, da morajo delničarji družbi vrniti plačila, ki so jih prejeli od družbe v nasprotju z določbami tega zakona. V prvem stavku drugega odstavka istega člena je bilo določeno, da lahko take terjatve družbe (do njenih delničarjev) uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more plačati.(1) Določbi govorita o vrnitvi plačil, ki so jih delničarji prejeli, pa jih ne bi smeli (v predmetni zadevi premoženje družbe ne bi smelo biti razdeljeno med družbenike, ker pred tem njeni upniki niso bili v celoti poplačani). Določbi ne govorita o obveznostih družbe, ki bi jih morali družbeniki poravnati namesto družbe. Revident zato nima prav, ko trdi, da se zahtevku upnika ni mogel upreti. Določbi tudi ne govorita o solidarni odgovornosti delničarjev; prav nasprotno, vsak delničar je dolžan vrniti družbi tisto in samo tisto, kar je prejel, pa ne bi smel prejeti.

11. Revident je plačal upniku S., d. o. o. terjatev, ki jo je upnik imel do likvidacijskega dolžnika in ne morda kakšno od terjatev, ki bi jih upnik terjal na podlagi določbe drugega odstavka 230. člena ZGD od delničarjev. Na podlagi navedene zakonske določbe bi upnik tako ali tako lahko zahteval le, da delničarji vrnejo nedovoljena plačila družbi in ne njemu samemu.

12. Revident je plačal dolg, ki ni bil njegov. Plačal je dolg, ki ga je imela družba D., d. d. - v likvidaciji do družbe S., d. o. o. Za tak primer bi lahko prišle v poštev določbe Obligacijskega zakonika (OZ) o izpolnitvi s subrogacijo (določbe 274. do 279. člena). Subrogacija pomeni prehod izpolnjene terjatve na izpolnitelja. Nastane lahko na podlagi pogodbe med izpolniteljem in upnikom (prvi odstavek 274. člena OZ) ali dolžnikom (drugi odstavek 274. člena OZ), pa tudi na podlagi zakona (275. člen OZ). Ker je revident plačal terjatev, ki jo je imel upnik S., d. o. o. do likvidacijskega dolžnika, bi na podlagi pogodbene ali zakonske subrogacije lahko pridobil terjatev do likvidacijskega dolžnika. Niti pogodbena niti zakonska subrogacija zato ne bi dajala podlage za nastanek terjatev do tožencev.

13. Vprašanje, na podlagi katerega je bila dopuščena revizija, meri na neupravičeno pridobitev po določbah 190. in 197. člena OZ. Po določbi prvega odstavka 190. člena OZ je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. S plačilom terjatve, ki jo je imela družba S., d. o. o., do D., d. d. - v likvidaciji, nihče od tožencev ni bil obogaten brez pravnega temelja. Plačano je bilo S., d. o. o. in ne tožencem. Toženci so morda imeli le posredno korist, ki bi lahko bila v tem, da upnik S., d. o. o. zaradi poplačila ni imel več interesa, da bi od tožencev terjal, da na podlagi določbe drugega odstavka 230. člena ZGD družbi D., d. d. - v likvidaciji vrnejo plačila, ki so jih prejeli od družbe. V tem pa ni mogoče prepoznati zakonskega znaka „obogatitve brez pravnega temelja“.

14. V tej zadevi ni mogoče uporabiti niti določbe 197. člena OZ, po kateri ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. Nobena zakonska določba ni terjala od tožencev, da bi morali poravnati dolgove družbe D., d. d. - v likvidaciji, katere delničarji so bili. Revident zato ni izpolnil njihove zakonske obveznosti.

15. Revident skuša doseči zase ugodno tolmačenje določb o neupravičeni pridobitvi s pomočjo analogije z zakonskimi določbami o subrogaciji po zakonu (275. člen OZ). S tem ne more uspeti zato, ker je mogoče analogijo uporabiti le v primeru pravne praznine, ni pa mogoče z njeno pomočjo širiti področja uporabe pravnega pravila preko zakonskega besedila.

16. Po povedanem se je pokazalo, da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani. Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

O stroških postopka

17. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah prvega odstavka 154. člena in prvega odstavkom 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Zakonska določba ima v mislih primere, ko družba ne more poplačati upnikov; ko nima dovolj sredstev za izpolnitev svojih obveznosti;