Jedro

Izpodbijani prvostopenjski akt (sklep o dovolitvi izvršbe) ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov. Ukrepi, določeni z izvršilnim naslovom, pa se z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršujejo, saj tožnik naloženega ni izpolnil sam.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo (1. točka izreka izpodbijanega sklepa), vloženo zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, št. 356-02-1734/2005-42 z dne 28. 3. 2012; zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe (2. točka izreka – ta ni predmet obravnavane pritožbe); sklenilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (3. točka izreka). Z navedenim sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 28. 3. 2012 je upravni organ prve stopnje v 1. točki izreka ugotovil, da je 23. 6. 2007 postala izvršljiva odločba gradbenega inšpektorja, št. 356-022-1734/2005 z dne 8. 6. 2007 in je dovolil izvršitev te odločbe, s katero je bilo tožniku naloženo, da v roku sedem dni od prejema odločbe odstrani tam navedeno nelegalno gradnjo (prizidek), stoječo na zemljišču parc. št.... k. o.... in vzpostavi prejšnje stanje na lastne stroške; v 2. točki izreka je tožniku določil dodatni rok za izpolnitev navedene obveznosti (do 30. 6. 2012), sicer bo na stroške inšpekcijskega zavezanca opravljena izvršba po pooblaščenem izvajalcu; v 3. točki je navedel, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve. Tožena stranka je z odločbo, št. 0612-218/2012-2-0642133 z dne 27. 9. 2012, ob reševanju tožnikove pritožbe zoper citirani prvostopenjski sklep odpravila del 1. točke izreka prvostopenjskega sklepa, v katerem je navedena številka odločbe gradbenega inšpektorja in jo nadomestila s pravilno številko odločbe, poleg tega pa je dodala 4. točko izreka, v katerem je navedla, da bo o stroških izdan poseben sklep. V preostalem delu je tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjski sklep zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožba vložena zoper upravni akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, saj ne gre za upravni akt iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, niti za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Zavrne tožbene ugovore, ki se nanašajo na izvršilni naslov in ne na izpodbijani akt. Poseg v tožnikove pravice ne izhaja niti iz tožbenih navedb glede poprave številke izvršljive inšpekcijske odločbe z dne 8. 6. 2007 v odločbi upravnega organa prve stopnje. Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe je brez dvoma izdan v postopku, ki se vodi pod št. 356-02-1734/2005. 3. Tožnik zoper citirani sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega predpisa. Navaja, da je odpravo sklepa zahteval zato, ker ne izpolnjuje z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) predpisanih elementov. Kršena mu je bila zakonska in ustavna pravica do sodnega varstva. Tudi procesni sklepi v upravnem postopku morajo biti pravilni in zakoniti. Tožnik drugega pravnega sredstva zoper napačen sklep nima. Poleg tega je bil s pravnim poukom v izpodbijanem sklepu napoten na pravdo, napačen pravni pouk pa ne more biti v škodo stranke. Poudarja, da ne nasprotuje izpodbijanemu sklepu zaradi vsebine, torej zaradi odločitve o dovolitvi izvršbe, ampak zato, ker je v sklepu naveden napačen izvršilni naslov in ker ne vsebuje odločitve o stroških, ki je po ZUP obvezna sestavina sklepa. S popravki ni mogoče nadomeščati bistvenih elementov nepopolnih odločb. Tožnik tudi navaja, da nikoli ni zahteval izdaje začasne odredbe v upravnem sporu, temveč je predlagal odlog izvršbe in je zato izpodbijani sklep sodišča v tem delu napačen. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita ter v skladu z že uveljavljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki jo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi pravilno citira.

7. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijani akt (sklep o dovolitvi izvršbe) ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. V skladu z navedeno določbo je namreč upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

8. Izpodbijani prvostopenjski akt ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je odločba z dne 8. 6. 2007. Ukrepi, določeni z izvršilnim naslovom, pa se z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršujejo, saj tožnik naloženega ni izpolnil sam.

9. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, izdan na podlagi prvega odstavka 290. člena ZUP. Iz določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1 sicer izhaja, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ne sodi.

10. Glede tožbenega ugovora v zvezi z napačnim pravnim poukom je treba poudariti, da v izpodbijanem sklepu (sklepu o dovolitvi izvršbe) pravni pouk ni napačen, saj stranko napotuje na vložitev pritožbe. Tako ali tako pa napačen pravni pouk stranki ne daje več pravic, kot jih daje zakon.

11. Brezpredmetna je pritožbena navedba, ki se nanaša na zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe, saj je tožnik v pritožbi izrecno navajal, da vlaga pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je to zavrglo njegovo tožbo na odpravo nezakonite odločbe. Z obravnavano pritožbo torej dela izreka, s katerim je bilo odločeno o zahtevi za izdajo začasne odredbe (2. točka izreka), tožnik ne izpodbija. Poleg tega bi bila obravnavana pritožba v tem delu (če bi se nanašala tudi na zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe) prepozna, saj ni bila vložena v 3-dnevnem roku iz šestega odstavka 32. člena ZUS-1. 12. Ker je sodišče prve stopnje torej pravilno in na pravilni podlagi (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1) zavrglo tožbo, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

13. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).