Jedro

V postopkih dodeljevanja BPP se možnost razpolaganja s premoženjem upošteva kot relevantna okoliščina pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za njeno upravičenost. Pravni standard »možnosti razpolaganja« je treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravnoposlovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.

Gola dejstva, da so na nepremičnini vpisane hipoteke in da je premoženje v solastnini, ne pomenijo nezmožnosti razpolaganja s tem premoženjem in jih zato same po sebi ni mogoče šteti kot tistih okoliščin, ki bi premoženje izključevala iz obsega ugotavljanja finančnega kriterija za BPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident), vloženo zoper odločbo tožene stranke, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 181/2013 z dne 22. 5. 2013. 2. Organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo zavrnil revidentovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za tam navedeni postopek, ker je ugotovil, da revident ne izpolnjuje finančnega kriterija iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pri ugotavljanju revidentovega premoženja je v skladu s 14. členom ZBPP smiselno uporabil določbo takrat veljavnega Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Kot premoženje je v stanovanjski hiši upošteval poslovni prostor, v stanovanjski enoti pa presežek površine stanovanja nad primerno velikostjo stanovanja. Glede na posplošeno tržno vrednost nepremičnine je ugotovil, da vrednost m2 površine znaša 406,16 EUR, kar pomeni, da vrednost površine hiše, ki se upošteva, znaša 91.101,68 EUR, to pa presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR. Odločil je tudi, da obremenitev nepremičnine s hipoteko ne vpliva na upoštevanje njene vrednosti pri izpolnjevanju premoženjskega pogoja za dodelitev BPP, saj ZSVarPre določno navaja premoženje, ki se ne upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do BPP, med katerimi pa ni navedenih nepremičnin, obremenjenih s hipoteko.

3. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, sklicujoč se na razloge tožene stranke (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), navaja, da je tožena stranka pravilno ugotovila vrednost revidentovega premoženja, pravilno pa je odločila tudi glede hipotek, ki so vpisane pri revidentovi nepremičnini.

4. Revident dovoljenost revizije utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavanje. Materialnopravno napačno je stališče sodišča prve stopnje, da se kljub vpisani hipoteki kot premoženje upošteva vsa površina hiše, v kateri živita on in solastnica in ki presega predpisano velikost stanovanja. Navaja, da s to površino ne more razpolagati, saj hiše zaradi vknjižene hipoteke in solastništva ne more prodati. Izpodbijana sodba odstopa od stališča, ki ga je upravno sodišče sprejelo v sodbi III U 140/2011, kjer je kot bistveno okoliščino upoštevalo, ali gre za premoženje, s katerim prosilec lahko dejansko razpolaga. Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi ni opredelilo do bistvenega pravnega vprašanja, ali gre za premoženje, s katerim lahko tožnik razpolaga. Meni, da mu je s takšnim stališčem kršena ustavna pravica po 14. in 22. členu Ustave RS.

5. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je dovoljena iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, ali se pri ugotavljanju finančnega pogoja za upravičenost do BPP v premoženje prosilca upošteva tudi solastniški delež na nepremičnini, pri katerem je vpisana hipoteka, oziroma ali vpisana hipoteka na nepremičnini onemogoča razpolaganje z nepremičnino in se zaradi tega razloga ne šteje v premoženje, ki se upošteva pri izpolnjevanju finančnega pogoja za BPP.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavanem primeru na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja materialno pravo pravilno uporabljeno.

10. Iz ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče v reviziji vezano, izhaja: da je revident solastnik nepremičnine parc. št. 2580/1, k. o. L.; da na tej parceli stoji stavba s številko 366, ki ima tri etaže, izrecno pa ločeno dva dela stavbe, pri čemer prvi del stavbe predstavlja stanovanje z neto tlorisno površino 213 m2, drugi del stavbe pa predstavlja poslovni prostor – prodajalno z neto tlorisno površino 121,3 m2; da je posplošena tržna vrednost hiše po podatkih GURS 135.781,00 EUR; da je na celotni navedeni nepremičnini vpisana hipoteka za znesek 80.000,00 EUR, na revidentovem solastniškem deležu pa sta vpisani še dve hipoteki za znesek 54.045,63 EUR in 5.550,00 EUR.

11. V času odločanja organa za BPP je vprašanje, katero premoženje se upošteva pri ugotavljanju finančnega kriterija, urejal ZSVarPre. V 14. členu ZBPP je namreč določeno, da se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a in 30. člen ter prvi odstavek 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV). (1) Z uveljavitvijo ZSVarPre so navedene določbe ZSV, ki so bile umeščene v III. poglavje tega zakona z naslovom Denarna socialna pomoč, prenehale veljati. Ista materija, torej denarna socialna pomoč, je bila v času odločanja organa za BPP urejena v II. poglavju ZSVarPre, zato so se po uveljavitvi ZSVarPre v postopku za dodelitev BPP za ugotavljanje revidentovega lastnega dohodka in premoženja in njegove družine smiselno uporabljale ustrezne določbe ZSVarPre. (2)

12. V primeru ugotavljanja, katero premoženje se ne upošteva v premoženje prosilca, se je v času odločanja organa za BPP v obravnavanem primeru namesto 23. člena ZSV smiselno uporabljal 24. člen ZSVarPre. Ta v prvem odstavku taksativno našteva premoženje, ki se ne upošteva pri ugotavljanju finančnega položaja prosilca, pri čemer (ne)zmožnosti razpolaganja s tem premoženjem ne navaja kot relevantne okoliščine. Okoliščino možnosti razpolaganja z nepremičnino pa kot relevantno okoliščino vsebuje Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (v nadaljevanju Pravilnik), ki je veljal v času odločanja organa za BPP in je bil sprejet na podlagi 25. člena ZSVarPre. Ta v 2. členu določa, da premoženje po tem pravilniku predstavlja med drugim vse nepremično premoženje, s katerim upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve premoženja po vložitvi vloge do izdaje odločbe pa na dan pridobitve, pri čemer se v premoženje ne šteje tisto premoženje, za katerega že zakon določa, da se ne šteje v premoženje.

13. Po presoji Vrhovnega sodišča sistemska ureditev ugotavljanja izpolnjevanja finančnega pogoja za BPP, ki je v bistvenem poenotena z ugotavljanjem materialnega položaja posameznika pri dodeljevanju denarne socialne pomoči,(3) terja, da se v postopkih dodeljevanja BPP smiselno uporabljajo tudi določbe Pravilnika. To pa pomeni, da se tudi v postopkih dodeljevanja BPP možnost razpolaganja s premoženjem upošteva kot relevantna okoliščina pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za njeno upravičenost. Temu zaključku pa pritrjuje tudi razlaga, ki upošteva namen samega instituta BPP in pomen ugotavljanja finančnega položaja posameznika v okviru tega instituta.

14. Namen BPP je namreč v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Zato je preverjanje finančnega položaja posameznika namenjeno ugotavljanju, ali prosilec za udejanjanje pravice do sodnega varstva res potrebuje pomoč države v obliki odobritve BPP, za katero je zaprosil, oziroma ali je morda v takem premoženjskem položaju, v katerem obstaja možnost, da si z razpolaganjem s svojim premoženjem zagotovi sredstva za uresničevanje te pravice.

15. V tem kontekstu je pravni standard »možnosti razpolaganja« treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove(4), kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravnoposlovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.

16. Po presoji Vrhovnega sodišča revizijski ugovor, da je hipoteka, ki je vpisana na nepremičnini, takšna okoliščina, ki revidentu onemogoča razpolaganje z nepremičnino, saj takšne nepremičnine naj ne bi mogel prodati, in da je zato organ za BPP ne bi smel šteti kot premoženje, ki se upošteva pri izpolnjevanju finančnega kriterija za BPP, ni utemeljen.

17. Hipoteka je v 138. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Gre torej za eno izmed stvarnih pravic (2. člen SPZ), za katero velja načelo absolutnosti (5. člen SPZ), kar pomeni, da lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Zastavitelju to med drugim omogoča, da kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, stvarno breme, nadaljnje hipoteke), prav tako pa so zastavljena nepremičnina ali njeni deli lahko predmet obligacijskih pravic (zlasti najema ali zakupa).(5) V zvezi s hipoteko na nepremičnini v lasti več oseb SPZ v 139. členu določa, da lahko vsak solastnik ustanovi hipoteko na svojem idealnem deležu brez soglasja drugih solastnikov, za pogodbeno ustanovitev hipoteke na celotni nepremičnini, ki je predmet solastnine, pa je potrebno soglasje vseh solastnikov.

18. Po presoji Vrhovnega sodišča glede na pojasnjene učinke vpisane hipoteke na nepremičnini oziroma na solastniškem deležu na nepremičnini golo dejstvo, kot ga zatrjuje revident, da so pri nepremičnini v revidentovi solastnini oziroma njegovem solastniškem deležu vpisane hipoteke, še ne pomeni, da revident s svojim premoženjem ne more razpolagati. Revident namreč pavšalno zatrjuje le, da hiše zaradi vpisanih hipotek ne more prodati ter si s prodajo zagotoviti lastnih sredstev za pravno svetovanje in zastopanje. Vrhovno sodišče pa poudarja, da razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razlagati in razumeti na način, kot je pojasnjen v 15. točki te obrazložitve.

19. Vrhovno sodišče kot neutemeljenega zavrača tudi revizijski ugovor, da revident zaradi solastniškega razmerja na nepremičnini s svojim premoženjem ne more razpolagati. Po določbi tretjega odstavka 66. člena SPZ lahko namreč solastnik razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Kadar je predmet solastnine nepremičnina, pa imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico. Kot že pojasnjeno v zvezi s hipoteko, je lahko solastniški delež na nepremičnini samostojen predmet hipoteke, za obremenitev celotne nepremičnine v solastnini s hipoteko pa je potrebno soglasje vseh solastnikov. To pa pomeni, da lahko revident s svojim solastniškim deležem na nepremičnini samostojno razpolaga (ga odsvoji, obremeni) oziroma pomeni, da tudi solastniško razmerje na nepremičnini za revidenta samo po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s tem premoženjem.

20. V obravnavanem primeru glede na revidentovo trditveno podlago Vrhovno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje in pred tem organa za BPP, da revidentov solastniški delež na nepremičnini, ki je obremenjen s hipoteko, ni izključen iz premoženja, ki se upošteva pri presoji izpolnjevanja finančnega kriterija za BPP. Glede na pojasnjena stališča, gola dejstva, da so na tem premoženju vpisane hipoteke in da je premoženje v solastnini, še ne pomenijo revidentove nezmožnosti razpolaganja z njimi.

21. Sodišče prve stopnje in pred tem organ za BPP sta materialno pravo pravilno uporabila tudi s tem, ko sta v revidentovo premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju finančnega kriterija za BPP (glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katero je Vrhovno sodišče v reviziji vezano), štela revidentov solastniški delež na delu stavbe, ki predstavlja poslovni prostor – prodajalno. Tega prostora revident po lastnih navedbah v tožbi ne uporablja za pridobivanje dohodka iz dejavnosti, kar bi glede na določbo 7. točko prvega odstavka 24. člena ZSVarPre lahko bil razlog za izključitev tega premoženja iz premoženja, ki se upošteva pri ugotavljanju finančnega kriterija za BPP. Vpisana hipoteka in solastnina tudi na tem delu pa, kot že pojasnjeno, nista okoliščini, ki bi v obravnavanem primeru vplivali na obseg premoženja, ki se upošteva pri izpolnjevanju finančnega kriterija za BPP. Materialnopravna pravilnost upoštevanja poslovnega prostora v revidentovo premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju njegovega finančnega položaja, pa v okoliščinah obravnavanega primera pomeni tudi, da revident že z vrednostjo solastniškega deleža na tem delu stavbe presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR(6) za upravičenost do BPP (glede na izračunano vrednost m2 površine stavbe, ki ji revident ne v tožbi ne v reviziji ne oporeka). Zato na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne morejo vplivati revizijske navedbe o neustreznem upoštevanju stanovanjskega dela stavbe v premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju finančnega kriterija za BPP.

22. Glede na stališča, ki jih je Vrhovno sodišče že sprejelo v obrazložitvi te sodbe, na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva sklicevanje revidenta na zadevo III U 140/2011, v kateri naj bi sodišče prve stopnje drugače razlagalo, ali gre za premoženje, s katerim lahko prosilec za BPP razpolaga, zato Vrhovno sodišče kot neutemeljenega zavrača revizijski ugovor, da mu je bila s stališčem v izpodbijani sodbi kršena ustavna pravica po 14. in 22. členu Ustave RS.

23. Vrhovno sodišče kot neutemeljenega zavrača tudi revizijski ugovor bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). Izpodbijana sodba po presoji Vrhovnega sodišča nima pomanjkljivosti, ki jih očita revizija, in sicer da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do možnosti razpolaganja z nepremičnino pod hipoteko in vštevanja podstrešja v kvadraturo površine, ki se upošteva pri izračunu vrednosti revidentovega premoženja. Sodba sodišča prve stopnje se tudi v tem delu da preizkusiti, je ustrezno obrazložena in vsebuje razumne razloge o za odločitev odločilnih dejstvih.

24. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (86. člen ZUS-1).

(1) Do sprejetja novele ZBPP-B (ki se je začela uporabljati s 1. 9. 2008) je ZBPP sam vseboval določbe, ki so urejale vprašanje, katero premoženje in dohodki se štejejo v premoženje prosilca. V 19. členu je določal, da se kot premoženje po tem zakonu ne upošteva stanovanje, ki ga zakon določa kot primerno stanovanje in v katerem prosilec živi oziroma v njem ne živi iz razlogov, ki niso na njegovi strani, pri čemer se kot premoženje šteje vse premično in nepremično premoženje, s katerim prosilec in njegovi družinski član lahko razpolagajo.

(2) Tako tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-161/12 z dne 20. 2. 2014, 8. tč.

(3) Iz obrazložitve predloga novele ZBPP-B (Poročevalec DZ, leto 2007, št. 31) izhaja, da je bil namen zakonodajalca s to novelo poenotiti pogoje za dodelitev BPP z drugimi socialnimi transferji. Iz tega razloga so se s to novelo iz ZBPP črtale določbe, ki so povzemale določbe o finančnih kriterijih za dodelitev denarne socialne pomoči iz zakona, ki ureja socialno varstvene storitve.

(4) M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur: Stvarno pravo, str. 240. (5) M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur: Stvarno pravo, str. 441. (6) Prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi s petim odstavkom 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ.