Jedro

Stališče revizije (kot ga razume revizijsko sodišče) je, da je materialno pravo zmotno uporabljeno zato, ker dejanske ugotovitve niso zadostne ali pravilne. Tak revizijski razlog pa ni dovoljen: revizija je dovoljena v obratni situaciji, to je, ko je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno (drugi odstavek 380. člena ZPP).

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna prvi toženi stranki v 15 dneh povrniti 3.084,00 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je zoper toženi stranki uveljavljal terjatev iz naslova pridobitve brez podlage v višini 240.624,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 1. 2001 dalje. Sodišče prve stopnje je zahtevku zoper prvo toženo stranko ugodilo, zoper drugo toženo stranko je zahtevek zaradi zastaranja zavrnilo. Drugostopenjsko sodišče je pritožbi prve toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tudi zoper njo naperjen zahtevek zavrnilo. Njegova presoja je bila, da je terjatev tožnika zastarala tudi zoper prvo toženo stranko.

2. Tožnik sodbo sodišča druge stopnje izpodbija z revizijo. V njej navaja, da terjatev ni mogla zastarati, ker je ves čas zahteval vračilo nezakonito plačanega zneska: že v letu 2007 je predlagal razširitev preiskave na B. P. in v dopisu Policijski postaji Kranj zahteval tudi vrnitev spornega zneska; terjatev je uveljavljal tudi v postopku Pg 84/2009, v katerem je tožena stranka sploh ni prerekala in je obljubljala, da jo bo poravnala (zato je bila tožba v tej zadevi vložena šele 23. 10. 2010) in jo je sodišče ugotovilo. Tožniku je prva toženka obljubljala od leta 2002, da mu bo nazaj prodala nepremičnino, vendar mu ni izdala potrdila, da že razpolaga z njegovim zneskom 65.000.000 SIT, ki bi moral biti upoštevan pri ponovnem nakupu nepremičnine oziroma bi mu tako potrdilo omogočilo pridobitev bančnega posojila. Predlaga zaslišanje priče B. Z., ki je v razgovorih o pravkar navedenem sodeloval. Cenitev nepremičnine je brez dokazne vrednosti, saj listinski dokazi kažejo, za koliko je bila nepremičnina prodana. Prva tožena stranka je ravnala nepošteno in ne more obdržati od tožnika nezakonito pridobljene koristi. Zavzema se za razveljavitev izpodbijane in vzpostavitev prvostopenjske sodbe.

3. Prva tožena stranka je na revizijo odgovorila in Vrhovnemu sodišču obrazloženo predlagala, naj jo zavrne.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija kot izredno pravno sredstvo ni omejena le glede odločb, ki jih je mogoče z njo izpodbijati, temveč tudi glede razlogov, ki jih je mogoče z njo uveljavljati. Tako je ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in v pritožbenem postopku v okvirih argumentov, s katerimi je pritožnik uveljavljal pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, potrdilo sodišče druge stopnje. Skladno z navedenim so nedovoljene trditve iz predzadnjega odstavka revizije, ki delno izpodbijajo in delno dopolnjujejo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

6. Za odločitev o reviziji relevantna dejansko ozadje spora in struktura tožbenega zahtevka sta sledeča: - tožnik je s prodajno pogodbo z dne 22. 12. 2000 prvi toženi stranki prodal 1/5-ino parcele št. ... k. o. ... za 150.000.000 SIT, plačljivo v dveh obrokih po 75.000.000 SIT; - k tej pogodbi sta pogodbeni stranki 10. 1. 2001 sklenili aneks št. 1, s katerim se je tožnik zavezal v treh letih od sklenitve pogodbe od prve tožene stranke odkupiti nepremičnino iz prodajne pogodbe za ceno 85.000.000 SIT oziroma 398.126,46 EUR; - med pogodbenima strankama je bilo ustno dogovorjeno, da bo tožnik takoj po prejemu prvega dela kupnine (75.000.000 SIT) prvi toženi stranki 9. 1. 2001 vrnil 65.000.000 SIT (271.240,19 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi; - tožnik je navedeni znesek plačal, pogodba o odkupu nepremičnine pa ni bila sklenjena; - med tožnikom in prvo toženko je tekel sodni postopek I Pg 84/2009, v katerem je imel tožnik procesni položaj tožene stranke, zoper tamkajšnjo tožečo stranko pa je v pobot uveljavljal terjatev v višini 65.000.000 SIT, ki jih je tožeča stranka zadržala brez pravne podlage; - v postopku I Pg 84/2009 je bila njegova terjatev ugotovljena in pobotana s terjatvijo tožeče stranke do višine 30.615,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 11. 2002 do plačila, sodišče pa jo je ugotavljalo le v višini, zadostni za zavrnitev tožbenega zahtevka (ni torej ugotavljalo njenega obstoja nad 30.615,45 EUR, ker to ni bilo pomembno); - v tem postopku vtoževanih 240.624,74 EUR predstavlja razliko: v EUR pretvorjeno terjatev v višini 65.000.000 SIT (271.240,19 EUR), zmanjšano za pobotanih 30.615,45 EUR; - tožba je bila vložena 23. 2. 2010. 7. Tožnik v reviziji graja presojo o zastaranju terjatve. Vztraja pri stališču, da je bila tožba vložena pred nastopom zastaranja, ker je bilo to pretrgano tako s predlogom za razširitev preiskave kot s pobotnim ugovorom.

8. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in samo v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Ker je revizija izredno pravno sredstvo proti pravnomočni odločbi, izdani na drugi stopnji, mora vsebovati argumentirane trditve o tem, da je pritožbeno sodišče storilo revizijsko relevantne kršitve procesnega in materialnega prava.

9. V delu, ki se zavzema za na drugi stopnji sojenja zavrnjeno stališče o pretrganju zastaranja zaradi vložitve »predloga za razširitev preiskave na B. P., za vložitev obtožnice in vračilo nezakonito pridobljenega zneska« revizija tega standarda ne dosega. Gola ponovitev dejstva, da je bil tak predlog vložen, ne izrecno in ne smiselno ne ponudi nobenega procesnega ali materialnopravnega argumenta proti nasprotnemu stališču, zato ne zadošča. 10. Tudi preizkus pravilnosti odločitve o zastaranju zaradi pobotnega ugovora je omejen z obsegom revizijskega izpodbijanja. Tožnik v zvezi s tem uveljavlja, da je bilo »zastaranje pretrgano z uveljavljanjem terjatve v zadevi opr. št. Pg 84/2009« z argumenti, da je v navedenem postopku sodišče ugotovilo višino terjatve ter da tožena stranka med postopkom dolga ni prerekala in je zatrjevala, da bo zadeva urejena sporazumno. Ti argumenti v resnici predstavljajo trditve o okoliščinah (dejstvih), ki v predhodnih fazah postopka niso bile ugotovljene (revizija je praktično dobeseden prepis tožnikove pripravljalne vloge z dne 28. 12. 2011), zato nedovoljeno dopolnjujejo dejanske ugotovitve nižjih sodišč, na katere je Vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP). Stališče revizije (kot ga razume revizijsko sodišče) je, da je materialno pravo zmotno uporabljeno zato, ker dejanske ugotovitve niso zadostne ali pravilne. Tak revizijski razlog pa ni dovoljen: revizija je dovoljena v obratni situaciji, to je, ko je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno (drugi odstavek 380. člena ZPP).

11. V ostalem revizija pojasnjuje okoliščine sklenitve pravnih poslov, iz katerih izvira v tej pravdi obravnavan spor in poudarja nepoštenost prve tožene stranke v razmerju do tožnika, ne uveljavlja pa nobenega od (dovoljenih) revizijskih razlogov.

12. Revizija je neutemeljena in jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

13. Ker je v revizijskem postopku uspela prva toženka, je upravičena do povrnitve stroškov, ki jih je v tem postopku utrpela (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Vrhovno sodišče jih je odmerilo skladno z Zakonom o odvetniški tarifi in jih naložilo v plačilo tožeči stranki.