Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva v pravdnem postopku uveljavljal dodatno odškodnino za nastalo premoženjsko in nepremoženjsko škodo, pri čemer mu je bila na podlagi določil Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP) z odločbo toženke zaradi izbrisa, že dosojena odškodnina v višini 6.050 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je ustavilo pravdni postopek v znesku 14.209,22 EUR (I. točka izreka), delno ugodilo zahtevku tožnika in toženki naložilo obročno plačilo odškodnine v višini 5.997,04 EUR z zakonskimi zamudnimi stroški od 16. 6. 2017 dalje (II. točka izreka). V presežku je zahtevek zavrnilo (III. točka izreka), tožniku pa naložilo plačilo pravdnih stroškov toženke v višini 1.156,10 EUR (IV. točka izreka).

3. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnika v celoti zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper takšno sodbo vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: - Ali je skladna z ustavo (z načeli pravne in socialne države in s 26. členom Ustave) zakonska ureditev v ZPŠOIRSP, po kateri ni določeno, kolikšen del denarne odškodnine, določene v upravnem postopku, je odškodnina za materialno škodo, in kolikšen del za nematerialno škodo - in nato na tem temelječa ureditev v 5. členu ZPŠOIRSP, po kateri se sodno določena odškodnina vedno zmanjša za celoten znesek upravno določene odškodnine, ne glede na to, kakšna odškodnina (za materialno ali nematerialno škodo) je bila dosojena v sodnem postopku? - Ali je pri odločanju o odškodnini po ZPŠOIRSP skladno s pilotno sodbo ESČP v zadevi Kurić in s tem tudi z načeli pravne in socialne države, če sodišče tožniku ne prizna stroškov za pridobitev pomoči Helsinškega monitorja pri reševanju problema izbrisa, čeprav je splošno znano, da je bila ta organizacija takrat edina, ki je prizadetim pri tem skušala pomagati - sodišče pa od tožnika zahteva, da bi to moral posebej izkazati?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč vprašanje, ki ga je iz besedila vloge sploh mogoče izluščiti, tem merilom ne ustreza. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).