Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila zadostna trditvena podlaga za uporabo določb 147. člena OZ in glede pravilnosti uporabe te določbe.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila zadostna trditvena podlaga za uporabo določb 147. člena OZ, in glede pravilnosti uporabe te določbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je drugemu tožencu naložilo plačilo 9.500,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2010 do plačila. Zavrnilo je višji tožbeni zahtevek zoper drugega toženca ter tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zoper prvo in tretjo toženko.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in odločbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je zahtevku zoper prvo in tretjo tožnico po temelju ugodilo, glede višine odškodnine pa je sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o tožbenem zahtevku zoper drugega toženca je spremenilo tako, da je prisojeno odškodnino zvišalo na 18.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2010 do plačila. Sicer je potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Prva toženka vlaga predlog za dopustitev revizije in zastavlja tri sporna pravna vprašanja: 1) Ali je med prvim in drugim tožencem obstajalo razmerje delavca in delodajalca v smislu 147. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)? 2) Ali je drugi toženec škodo povzročil pri delu ali v zvezi z delom v smislu prvega odstavka 147. člena OZ? 3) Ali je trditvena podlaga tožnice glede odgovornosti prve toženke kot delodajalca ustrezna ali jo je pritožbeno sodišče prekoračilo? Navedena vprašanja predlagateljica utemeljuje s tem, da je sodišče druge stopnje odgovornost prve toženke obrazložilo tako, da je bila prva toženka kot organizatorka skupaj s tretjo toženko tista, ki je drugega toženca izbrala za spremstvo svojih varovancev. Drugi toženec je bil kot prostovoljec s prvo toženko v položaju iz 147. člena OZ. Subjekta sta bila v razmerju podrejenosti in nadrejenosti. Ta položaj je bistveno zaznamovala nesamostojnost delavca, ki se je kazala v obveznosti spoštovati navodila o načinu dela. Končen rezultat dela je bil v delodajalčevem interesu. Ni odločilen čas opravljanja dela in plačilo za delo. Sodne prakse o tem, ali organizatorka letovanja in/ali prostovoljska organizacija odgovarjata za prostovoljca v smislu 147. člena OZ, ni. Razlaga pojma delavca in delodajalca iz 147. člena OZ nižjih sodišč je preširoka in odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (sodba II Ips 255/2011 z dne 24. 5. 2012). Odgovornosti za ravnanje delavca ni mogoče naprtiti niti prvi niti tretji toženki. Preširoko je sodišče razlagalo tudi pojem „pri delu ali v zvezi z delom“ in odstopilo od stališč iz zadev Vrhovnega sodišča RS II Ips 350/92 z dne 11. 11. 1992, II Ips 257/2011 z dne 14. 6. 2012 in II Ips 246/2010 z dne 22. 12. 2011. Storilec v predmetni zadevi za razliko od navedenih ni skrival dejanja pod plašč avtoritete svoje službe. Škodnega ravnanja ni izvršil na način, ki bi bil povezan s službenimi dolžnostmi, saj spolna zloraba slabotne osebe ne spada v njegov delokrog in ni v zvezi z rednimi deli spremljevalca na letovanju z osebami z motnjami v duševnem razvoju. Vloga spremljevalca mu je sicer omogočila, da se je približal tožnici, vendar ta okoliščina sama po sebi ne omogoča zaključka o odgovornosti prve toženke. Sodne prakse glede vprašanja, ali je poseg v telesno integriteto varovanca na letovanju s strani spremljevalca v zvezi z delom spremljevalca, še ni. Tožnica ni podala trditvene podlage v smeri, da je prva toženka za škodo tožnice odgovorna kot delodajalec drugega toženca. Prav tako ni predlagala dokazov za te trditve in je drugostopenjsko sodišče s svojo odločitvijo prekoračilo trditveno podlago in kršilo prvi odstavek 339. člena ZPP. Odstopilo je od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v odločbah II Ips 840/2005 z dne 17. 1. 2008, II Ips 187/2011 z dne 20. 3. 2014, II Ips 518/2007 z dne 16. 12. 2010 in II Ips 881/2007 z dne 2. 12. 2010. 4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku opredeljenih pravnih vprašanj izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.