Jedro

Tožnik ni izkazal, da bi bilo s sklepom Sveta zavoda osnovne šole, s katerim je bil imenovan ravnatelj šole, poseženo v njegovo konkretno človekovo pravico oziroma temeljno svoboščino iz 4. člena ZUS-1, za katero bi bilo mogoče uveljavljati sodno varstvo v upravnem sporu. Zato je sodišče tožbo zoper sklep zavrglo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik v vloženi tožbi in njeni dopolnitvi izpodbija v uvodu navedena akta. S sklepom št. 100-3/2016-10 z dne 5. 7. 2016 je Svet zavoda Dvojezične osnovne šole Dobrovnik – Dobronak na podlagi 53.a člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI) odločil, da se za ravnatelja Dvojezične osnovne šole Dobrovnik – Dobronak imenuje A.A. Ugotovljeno je bilo, da navedena izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta ravnatelja zavoda, navedene v drugem odstavku 53. člena ZOFVI. Mandat traja pet let in začne teči 1. 9. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je Svet zavoda na svoji 17. seji dne 10. 3. 2016 sprejel sklep o razpisu delovnega mesta ravnatelja zavoda, ker je dotakratna ravnateljica podala odstopno izjavo zaradi upokojitve. Svet zavoda je sprejel sklep o razrešitvi ravnateljice in razpis delovnega mesta ravnatelja objavil v časopisu Šolski razgledi dne 1. 4. 2016 in v časopisu Népujság dne 31. 3. 2016. Na razpisano delovno mesto se je zakonitem roku prijavila ena kandidatka, to je A.A., ki izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta ravnatelja. Za to kandidatko je Svet zavoda pristojnim organom poslal vloge za pridobitev mnenj k izbiri kandidatke, v zakonitem 20-dnevnem roku pa so pozitivno mnenje podali učiteljsko-vzgojiteljski zbor zavoda, svet staršev in Občina Dobrovnik, Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Dobrovnik pa mnenja k prijavljeni kandidatki ni podala. Po pridobitvi mnenj je Svet zavoda na 19. seji dne 19. 5. 2016 na podlagi tajnega glasovanja, v katerem je vseh devet prisotnih članov zavoda glasovalo za izbiro kandidatke, odločil, kot izhaja iz izreka predmetnega sklepa.

2. Zoper ta sklep je tožnik vložil vlogo-tožbo pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Ministrstvo jo je odstopilo Delovnemu sodišču v Mariboru, zunanjemu oddelku v Murski Soboti, to sodišče pa je tožnikovo vlogo ministrstvu vrnilo dne 5. 8. 2016 z dopisom, iz katerega izhaja, da tožnik ni bil prijavljen kandidat v postopku izbire za ravnatelja Dvojezične osnovne šole Dobrovnik in zato delovno sodišče ni pristojno za odločanje o njegovi pritožbi. Sicer pa je iz tožbe mogoče ugotoviti, da le-ta zahteva odločitev s strani ministrstva. Ministrstvo je tožnikovo vlogo-tožbo s sklepom št. 700-26/2016/4 z dne 16. 8. 2016 zavrglo, ker je ugotovilo, da v obravnavani zadevi ne gre za upravno stvar na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ministrstvo ugotavlja, da ima v postopku imenovanja ravnatelja na podlagi 36. člena Zakona o zavodih (v nadaljevanju ZZ) pravno varstvo vsak prijavljeni kandidat, ki ima pravico pregledati razpisno gradivo in v 15 dneh po prejemu obvestila zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev izbire kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev. Tožnik se ni prijavil kot kandidat za prosto delovno mesto ravnatelja in zato ne more uživati pravnega varstva iz 36. člena ZZ. Ministrstvo še dodaja, da ni pristojno za reševanje pritožb oziroma tožb v postopkih imenovanja ravnatelja osnovne šole. Organ pristojen za imenovanje in reševanje ravnateljev je namreč Svet šole, ministrstvo pa v tem postopku poda zgolj mnenje o predlaganem kandidatu. Pravno varstvo prijavljenih pa določa 36. člen ZZ.

3. Ministrstvo še dodaja, da je pristojni inšpektorat RS za šolstvo in šport že izvedel inšpekcijski postopek zoper Dvojezično osnovno šolo Dobrovnik – Dobronak in pri tem ugotovil, da v postopku ni prišlo do kršitev šolske zakonodaje, ki določa postopek imenovanja ravnatelja ter da izbrana kandidatka izpolnjuje pogoje določene v šolski zakonodaji in v 15. členu Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZPIMVI).

4. Tožnik v tožbi navaja, da je član Madžarske samoupravne narodne skupnosti v Občini Dobrovnik in vlaga tožbo zoper sklep Sveta zavoda Dvojezične osnovne šole Dobrovnik – Dobronak z dne 5. 7. 2016, ker ta krši njegove človekove pravice in temeljne svoboščine po 14. členu Ustave RS v povezavi z drugim odstavkom 11. člena Ustave RS in 64. členom Ustave RS, krši pa tudi 17. člen Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU). Razen tega toženi stranki še očita naklepno napačno uporabo materialnega prava, neusklajenost pravnih aktov z zakoni in ustavo, s tem pa je po njegovem mnenju storjeno tudi kaznivo dejanje na podlagi 131., 257. in 258. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Tožnik navaja, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi Ustave RS in se pri tem sklicuje na 15. člena Ustave RS. Po 11. členu Ustave RS je uradni jezik v Sloveniji na območjih, na katerih živita italijanska in madžarska narodna skupnost, tudi italijanščina ali madžarščina. V skladu s 64. členom Ustave RS so v dvojezični osnovni šoli dolžni uradovati v slovenskem in madžarskem uradnem jeziku, ker ta stoji na dvojezičnem področju. Tako določa tudi 82. člen Statuta Občine Dobrovnik – Dobronak. V nadaljevanju citira 23. in 24. člen Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Dvojezična osnovna šola Dobrovnik in navaja, da ta glede sistematizacije delovnega mesta ravnatelja v tej dvojezični osnovni šoli ni v skladu z veljavnimi predpisi, to je 17. členom ZJU in Ustavo RS, ker ne zahteva znanja uradnega jezika slovenščine in madžarščine. Izpodbijani sklep pa je napačen tudi zato, ker je v njem navedeno, da samoupravna madžarska narodna skupnost ni podala svojega mnenja k prijavljeni kandidatki, kar ne drži, saj je samoupravna madžarska narodna skupnost to mnenje podala. Razpis za ravnatelja dvojezične osnovne šole Dobrovnik torej ni v skladu z Ustavo RS in ZJU ter tudi Statutom Občine Dobrovnik – Dobronak, posledično pa je napačen oziroma v nasprotju z zgoraj navedenimi predpisi tudi sklep o imenovanju ravnatelja, saj v njem ni bilo pogoja, da mora kandidat uporabljati uradni madžarski jezik.

5. V dopolnitvi tožbe je tožnik le-to še razširil na sklep Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport št. 700-26/2016/4 z dne 16. 8. 2016, s katerim je bila njegova pritožba zoper prej navedeni sklep Sveta zavoda Dvojezične osnovne šole Dobrovnik – Dobronak zavžena. Sicer v dopolnitvi tožbe ponavlja svoja stališča o kršitvi 11. in 15. člena Ustave RS ter 17. člena ZJU in meni, da bi moralo ministrstvo te kršitve prepoznati in izpodbijani sklep odpraviti. Tožnik predlaga, da sodišče sklep ministrstva odpravi in ministrstvo napoti na odločanje po vsebini.

6. Odgovor na tožbo sta vložili obe toženi stranki. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport dodaja, da je bila zoper sklep z dne 25. 8. 2016 dovoljena pritožba, katero je tožnik tudi vložil, v času vložitve odgovora na tožbo dne 26. 9. 2016, pa o pritožbi še ni bilo odločeno, zato je po mnenju ministrstva tožba v tem delu preuranjena. V odgovoru na tožbo še pojasnjuje potek postopanja s tožnikovo vlogo in predlaga, da sodišče tožbo zavrže oziroma podredno zavrne.

7. Odgovor na tožbo je vložila tudi Dvojezična osnovna šola Dobrovnik – Dobronak, ki prav tako predlaga, da sodišče tožbo zavrže in priglaša stroške tega upravnega spora. Navaja, da tožnik nima statusa stranke v postopku imenovanja ravnateljice, zato ni upravičen do vložitve tožbe v obravnavani zadevi. Nobena okoliščina, ki bi tožniku dala aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v upravnem sporu ni izpolnjena. Razen tega dodaja še, da je tožba neutemeljena tudi glede na določbe 92. člena ZOFVI ter 14. in 15. člena ZPIMVI. Tožbene trditve o nezakonitem postopku razpisa imenovanje ravnatelja so tako v celoti neutemeljene. Ravnatelj zavoda mora izpolnjevati izobrazbene in druge pogoje, ki veljajo za učitelja ali svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo ravnatelj, zato veljajo zanj enaki pogoji glede izpolnjevanja znanja madžarskega jezika kot jezika narodne skupnosti (14., 15. ali 28. člen ZPIMVI).

8. Dne 7. 10. 2016 pa je na sodišče prispela še vloga Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, s katero je le-to sodišču posredovalo odločbo Vlade RS, št. 2100-7/2016/4 z dne 22. 9. 2016. S to odločbo je bila tožnikova pritožba zoper sklep Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport št. 700-26/2016/4 z dne 16. 8. 2016 zavrnjena. Tudi Vlada RS kot drugostopni organ namreč pritrjuje ministrstvu, da v predmetni zadevi ni podlage za odločanje v upravnem postopku, zato je odločitev, da se tožnikova pritožba zavrže, pravilna.

9. Pri svojih stališčih tožnik vztraja tudi v nadaljnji vloženi pripravljalni vlogi.

10. Tožba je nedovoljena.

11. Tožeča stranka je vložila tožbo zoper sklep Sveta zavoda Dvojezične osnovne šole Dobrovnik št. 100-3/2016-10 z dne 5. 7. 2016, s katerim je bilo odločeno, da se edina prijavljena kandidatka na javni razpis za mesto ravnatelja Dvojezične osnovne šole Dobrovnik izbere na to mesto. Tožnik je tožbo razširil tudi na sklep Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 700-26/2016/4 z dne 16. 8. 2016, potrjen z odločbo Vlade Republike Slovenije, št. 02100-7/2016/4 z dne 22. 9. 2016, s katerim je bilo pri ministrstvu vloženo pravno sredstvo vloga-tožba zoper prej navedeni sklep Sveta zavoda zavrženo.

12. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu s sklicevanjem na kršitev njegovih ustavnih pravic in sicer 14. člena (enakost pred zakonom), 11. člena (uradni jezik v Sloveniji je na območjih občin, kjer živi madžarska narodna skupnost, tudi madžarščina) in 64. člena (posebne pravice avtohtone madžarske narodne skupnosti v Sloveniji) Ustave RS, vse tudi v povezavi s 17. členom ZJU (znanje jezika narodne skupnosti kot posebnega pogoja za zasedbo delovnega mesta). Tožeča stranka torej vlaga tožbo na podlagi 4. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ta določa, da v upravnem sporu sodišče odloča tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. To pomeni, da je postopek po 4. členu ZUS-1 dopusten le, če je s posamičnim aktom ali dejanjem poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika (in to le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo).

13. S sklepom Sveta zavoda Dvojezične osnovne šole Dobrovnik št. 100-3/2016-10 z dne 5. 7. 2016 je bilo odločeno o imenovanju ravnatelja navedene osnovne šole na podlagi javnega razpisa. Tožnik ni bil prijavljen na predmetni javni razpis za zasedbo tega delovnega mesta in svojega interesa za vložitev tožbe ne gradi na tem. Kot je razbrati iz tožbe, je tožnik madžarske narodnosti, zato se ne strinja s tem, da sistemizacija delovnega mesta ravnatelja v Dvojezični osnovni šoli Dobrovnik ter posledično javni razpis nista zahtevala znanja madžarščine, glede na to, da v občini Dobrovnik živi madžarska narodna skupnost in je zato tukaj uradni jezik tudi madžarščina. Iz tega razloga izpodbija tudi sklep Sveta zavoda Dvojezične osnovne šole Dobrovnik o imenovanju ravnatelja.

14. Sistemizacija delovnega mesta ravnatelja oziroma s predpisi določeni pogoji za zasedbo tega delovnega mesta, javni razpis za delovno mesto ravnatelja in posledično izbira ravnatelja na podlagi javnega razpisa (ko tožnik na to mesto ne kandidira) pa ne pomenijo dejanskega in konkretnega posega v tožnikove človekove pravice oziroma temeljne svoboščine, saj tožnik ne zatrjuje, da ga navedeno kakorkoli neposredno zadeva. Sklep Sveta zavoda Dvojezične osnovne šole Dobrovnik – Dobronak št. 100-3/2016-10 z dne 5. 7. 2016 torej ne pomeni dejanskega in konkretnega posega v tožnikove človekove pravice in temeljne svoboščine. S tem sklepom prav tako ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Tožnika načelno moti ureditev imenovanja ravnatelja navedene dvojezične osnovne šole. Tovrstni ugovori, pripombe oziroma nestrinjanja pa ne pomenijo posega v človekove pravice in temeljne svoboščine v smislu 4. člena ZUS-1. 15. Ker torej tožnik ni izkazal, da bi bilo s sklepom Sveta zavoda Dvojezične osnovne šole Dobrovnik št. 100-3/2016-10 z dne 5. 7. 2016 poseženo v njegovo konkretno človekovo pravico oziroma temeljno svoboščino iz 4. člena ZUS-1, za katero bi bilo mogoče uveljavljati sodno varstvo v upravnem sporu, je sodišče tožbo zoper sklep Sveta zavoda Dvojezične osnovne šole Dobrovnik št. 100-3/2016-10 z dne 5. 7. 2016 v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z drugim in tretjim odstavkom tega člena zavrglo.

16. Po istem zakonskem določilu pa je sodišče zavrglo tudi tožbo zoper sklep Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 700-26/2016/4 z dne 16. 8. 2016. Res je tožnik v tem delu tožbo vložil preuranjeno, ker v času razširitve tožbe na ta akt, drugostopni organ, to je Vlada Republike Slovenije, še ni odločil o pritožbi zoper njega, vendar pa je to storil še preden je sodišče odločilo o tožbi z odločbo št. 02100-7/2016/4 z dne 22. 9. 2016, zato je sodišče štelo tožbo kot pravočasno. Kot je bilo tožniku pojasnjeno v tem sklepu (kar sodišče v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 povzema), Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ni pristojno odločati o pravnih sredstvih zoper odločitev Sveta zavoda Dvojezične osnovne šole Dobrovnik št. 100-3/2016-10 z dne 5. 7. 2016 v zvezi z imenovanjem ravnatelja, ampak je to v skladu s 36. členom ZZ pristojnost delovnega sodišča. Ker torej o tem ni mogoče odločati v upravnem postopku, izpodbijani akt ni upravni akt, zato je treba tožbo tudi v tem delu zavreči (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

17. Ker je sodišče tožbo zavrglo, je o stroških v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.