Jedro

Očitki pritožnika, ki ni bil prijavljen na javni razpis za zasedbo delovnega mesta ravnatelja in svojega interesa za vložitev tožbe ne gradi na tem, temveč se ne strinja s sistemizacijo delovnega mesta ravnatelja oziroma z v njej določenimi pogoji za zasedbo tega delovnega mesta, z javnim razpisom za to delovno mesto in posledično z izbiro ravnatelja, ne pomenijo dejanskega in konkretnega posega v pritožnikove človekove pravice oziroma temeljne svoboščine, niti z izpodbijanim sklepom Sveta zavoda ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka in prvo tožena stranka sami trpita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje s 1. točko izreka na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrglo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik) zoper sklep Sveta zavoda dvojezične osnovne šole ... št. 100-3/2016-10 z dne 5. 7. 2016 (v nadaljevanju sklep Sveta zavoda), in zoper sklep Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju Ministrstvo), št. 700-26/2016/4 z dne 16. 8. 2016 (v nadaljevanju sklep Ministrstva). Z 2. točko izreka pa je odločilo, da vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka. S prvo navedenim sklepom je Svet zavoda na podlagi 53.a člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI) odločil, da se za ravnatelja dvojezične osnovne šole... imenuje edina prijavljena kandidatka A. A. Z drugo navedenim sklepom je Ministrstvo pritožnikovo vlogo-tožbo zoper navedeni sklep Sveta zavoda zavrglo. Vlada Republike Slovenije je pritožnikovo pritožbo zoper ta sklep Ministrstva zavrnila z odločbo, št. 02100-7/2016/4 z dne 22. 9. 2016. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je tožbo zoper sklep Sveta zavoda zavrglo, ker pritožnik ni izkazal, da bi bilo z njim poseženo v njegovo konkretno človekovo pravico oziroma temeljno svoboščino iz 4. člena ZUS-1, za katero bi bilo mogoče uveljavljati sodno varstvo v upravnem sporu. Tožbo zoper sklep Ministrstva pa je zavrglo, ker je v zvezi z odločitvami o imenovanju ravnatelja v skladu s 36. členom Zakona o zavodih (v nadaljevanju ZZ) pristojno delovno sodišče, ne pa Ministrstvo.

3. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje je pritožnik vložil obširno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se sklep Ministrstva in sklep Sveta zavoda odpravita oziroma da se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Toženi stranki v svojih odgovorih na pritožbo predlagata zavrnitev pritožbe.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožnik je pri sodišču prve stopnje s tožbo izpodbijal sklep Sveta zavoda o izbiri ravnatelja dvojezične osnovne šole ..., ker naj bi mu bile s tem sklepom kot članu ... samoupravne narodne skupnosti v Občini ..., kršene njegove človekove pravice in temeljne svoboščine po 14. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS) v povezavi z drugim odstavkom 11. člena in 64. členom Ustave RS, kršen pa je tudi 17. člen Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU). V tožbi navaja, da sistemizacija delovnega mesta ravnatelja v tej dvojezični osnovni šoli ni v skladu z veljavnimi predpisi, ker ne zahteva znanja uradnih jezikov slovenščine in .... Tako razpis za ravnatelja te dvojezične osnovne šole ni v skladu z Ustavo RS in ZJU ter tudi Statutom Občine ..., ker v njem ni bilo pogoja, da mora kandidat uporabljati uradni ... jezik, posledično pa je napačen oziroma v nasprotju z navedenimi predpisi tudi sklep Sveta zavoda o imenovanju ravnatelja, zato zahteva njegovo razveljavitev1. 7. Sodišče prve stopnje je po presoji Vrhovnega sodišča na podlagi v prejšnji točki povzete vsebine tožbe pravilno presodilo, da je ta vložena na podlagi 4. člena ZUS-1. Zato so povsem neutemeljene in same s sabo nasprotujoče se pritožbene navedbe, da je pritožnik tožbo vložil na podlagi 1. člena, prvega in tretjega odstavka 7. člena ter tretjega odstavka 30. člena ZUS-1, saj se v tožbi pritožnik na ZUS-1 sploh ne sklicuje, niti da je tožba vložena na podlagi navedenih podlag v ničemer ne izhaja iz vsebine same tožbe. Iz istega razloga so tudi povsem neutemeljene pritožbene navedbe, da je pritožnik tožbeni zahtevek postavil v skladu s tretjim odstavkom 30. člena in 33. člena ZUS-1, saj se njegov tožbeni zahtevek glasi na razveljavitev izpodbijanih sklepov in na predlog sodišču prve stopnje, da prvo toženo stranko napoti na uskladitev podzakonskih pravnih aktov v skladu z veljavnimi zakoni in Ustavo RS in da Ministrstvu naloži obravnavo njegove pritožbe zoper sklep Sveta zavoda.

8. Na podlagi pritožnikovih tožbenih navedb pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno presodilo, da očitki pritožnika, ki ni bil prijavljen na javni razpis za zasedbo delovnega mesta ravnatelja in svojega interesa za vložitev tožbe ne gradi na tem, temveč se ne strinja s sistemizacijo delovnega mesta ravnatelja oziroma z v njej določenimi pogoji za zasedbo tega delovnega mesta, z javnim razpisom za to delovno mesto in posledično z izbiro ravnatelja, ne pomenijo dejanskega in konkretnega posega v pritožnikove človekove pravice oziroma temeljne svoboščine, niti z izpodbijanim sklepom Sveta zavoda ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.

9. Vrhovno sodišče se z navedenimi razlogi sodišča prve stopnje strinja, pravilno pa je tudi oprlo svojo odločitev, da izpodbijani sklep Sveta zavoda ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Izpodbijani sklep namreč ni niti po formalnem niti po materialnem kriteriju upravni akt iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Sklep Sveta zavoda o izbiri ravnatelja ni oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja oblastvene funkcije, temveč je izdan v okviru upravljavskih pristojnosti Sveta zavoda, prav tako pa ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi pritožnika, ki se na razpis za ravnatelja ni prijavil. Sklep Sveta zavoda pa tudi ni akt iz 4. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Kot je navedeno v prejšnji točki, pritožnikove tožbene navedbe namreč ne pomenijo posega v človekove pravice in temeljne svoboščine v smislu citiranega člena ZUS-1, niti ne pomenijo razrešitve pomembnega pravnega vprašanja v smislu 5. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kot to v pritožbi zatrjuje pritožnik.2

10. Iz tega razloga in ker je sodišče prve stopnje tožbo zoper sklep Sveta zavoda zavrglo že iz procesnih razlogov, tudi ni bilo dolžno vsebinsko presojati in se opredeljevati do pritožnikovih tožbenih navedb in ki tudi sicer ne morejo biti predmet presoje v okviru izpodbijanega sklepa Sveta zavoda. Zato so tudi povsem neupravičene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na obrazložitev izpodbijanega sklepa, pravice do izjavljanja in obveznosti sodišča do opredelitve do pritožnikovih pravnih naziranj itd. in na tej podlagi zatrjevanih kršitev postopka in Ustave RS. Vrhovno sodišče pri tem zgolj pripominja, da je sodišče prve stopnje tožbene navedbe v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzelo, torej jih ni prezrlo.

11. Sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno, tako kot mu to očita pritožnik v pritožbi, odstopiti tožbe zoper sklep Sveta zavoda delovnemu sodišču, ki je za presojo njegove pravilnosti in zakonitosti pristojno po izrecni določbi 36. člena ZZ, saj gre po navedeni določbi ZZ aktivna legitimacija za vložitev tožbe samo prijavljenemu, a neizbranemu kandidatu, kar pritožnik nesporno ni bil. O pritožnikovi tožbi - vlogi zoper sklep Sveta zavoda pa se je pristojno delovno sodišče sicer že izreklo, kot to izhaja iz podatkov spisa in izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.3

12. Pritožnik s pritožbo sicer izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti iz vseh pritožbenih razlogov, vsebinsko pa izpodbija zgolj zavrženje tožbe v delu, ki se nanaša na sklep Sveta zavoda, in ne podaja nobenih pritožbenih razlogov zoper odločitev sodišča prve stopnje, ki se nanaša zavrženje tožbe zoper sklep Ministrstva, zato je bila v tem okviru opravljena tudi presoja Vrhovnega sodišča. 13. Ker pritožba tako ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1). Do ostalih pritožbenih navedb se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo, saj so za odločitev v zadevi nebistvene in nanjo ne morejo vplivati.

K II. točki izreka:

14. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka. Prvo tožena stranka z navedbami v odgovoru na pritožbo, ki ni obvezen, ni v ničemer prispevala k odločitvi in razlogom Vrhovnega sodišča, zato tudi ona sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ter prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Drugo tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila.

1 Prvo toženi stranki očita tudi naklepno napačno uporabo materialnega prava, neusklajenost pravnih aktov z zakoni in ustavo, s tem pa je po njegovem mnenju storjeno tudi kaznivo dejanje na podlagi 131., 257. in 258. člena Kazenskega zakonika. 2 Pritožnik trdi, da gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja pripadnika madžarske narodne skupnosti in člana Madžarske samoupravne narodne skupnosti v Občini Dobrovnik-Dobronak oziroma da tožba odpira ustavnopravna vprašanja, ki se nanašajo na varstvo avtohtone madžarske narodne skupnosti na področju uporabe uradnega madžarskega jezika na dvojezičnem področju. 3 Iz podatkov sodnega in upravnega spisa ter iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je pritožnik zoper sklep Sveta zavoda vložil vlogo, ki jo je naslovil tožba, tudi pri Ministrstvu, ki pa jo je odstopilo Delovnemu sodišču v Mariboru, zunanjemu oddelku v Murski Soboti. To sodišče je to pritožnikovo vlogo Ministrstvu vrnilo 5. 8. 2016 z dopisom, v katerem je navedlo, da pritožnik ni bil prijavljen kandidat v postopku izbire za ravnatelja Dvojezične osnovne šole Dobrovnik, zato delovno sodišče ni pristojno za odločanje o njegovi pritožbi, pa tudi sicer je iz tožbe mogoče ugotoviti, da pritožnik zahteva odločitev s strani Ministrstva.