Jedro

Iz določbe četrtega odstavka 427. člena ZPIZ-1 izhaja, da vdova, prejemnica družinske pokojnine na podlagi tretje alineje prvega odstavka 72. člena ZPIZ/92, ki ji pravica do družinske pokojnine preneha po 45 letu pa pred dopolnitvijo 50 leta starosti, ohranja pravico, da po dopolnitvi 50 leta starosti ponovno pridobi oziroma uveljavi pravico do družinske pokojnine (seveda ob izpolnjenih drugih pogojih). Ne gre za vdovsko pokojnino, kot sta zmotno šteli obe sodišči in tožena stranka, temveč za pravico do družinske pokojnine, ki jo ima vdova na podlagi navedene prehodne določbe ZPIZ-1.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje ter sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenita tako, da se glasita: „Dokončna odločba tožene stranke št. 4067721 z dne 3. 8. 2010 se v zvezi z X. točko izreka odločbe tožene stranke št. 34-4067721 z dne 12. 5. 2010 odpravi.

Tožena stranka je dolžna ponovno odločiti o pravici tožnice do družinske pokojnine za čas od 1. 11. 2008 dalje v tridesetih dneh“.

Tožena stranka mora tožnici plačati stroške revizijskega postopka v znesku 642,00 EUR v petnajstih dneh.

Obrazložitev

1. Tožnica in njeni trije otroci so že dne 21. 5. 1998 uveljavljali družinsko pokojnino po pokojnem možu oziroma očetu R. B., ki je umrl 10. 7. 1992 v času, ko je bil pokojninsko in invalidsko zavarovan pri toženi stranki. V ponovljenem postopku jim je tožena stranka z odločbama št. 34-4067721 z dne 12. 5. 2010 in št. 4067721 z dne 3. 8. 2010 za obdobja, v katerih so izpolnjevali tudi druge pogoje za priznanje, priznala pravico do prejemanja družinske pokojnine in odločila tudi o višini pripadajočih zneskov. Pri tem je za vdovo, to je tožnico M. B. ugotovila, da ji je zaradi zaposlitve za polni delovni čas z 31. 8. 2004 prenehala pravica do družinske pokojnine in da tudi od 1. 11. 2008 dalje, ko naj bi bila zaposlena le za polovični delovni čas in ko naj bi pred tem preostalim upravičencem že prenehala pravica do družinske pokojnine ter ko po 23. 11. 2009 naj sploh ne bi bila več zaposlena, ni bila upravičena niti do družinske in ne do vdovske pokojnine.

2. Tožnica in ostali prvotni tožniki so pred sodiščem izpodbijali zavrnilni del navedenih odločb, v tem delu zahtevati njuno odpravo in uveljavljali ponovno odmero višjih zneskov družinske pokojnine. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za novo odmero družinske pokojnine in zahtevek tožnice M. B. za priznanje pravice do družinske pokojnine in njenega izplačila od 1. 11. 2008 dalje zavrnilo. Hkrati pa je ugodilo zahtevku za izplačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti od mesečne zapadlosti posamičnih priznanih zneskov družinske pokojnine, upoštevaje izračun zamudnih obresti do dneva njihovega dejanskega izplačila in zahtevku za plačilo procesnih obresti.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice M. B. zoper zavrnitev zahtevka za priznanje in izplačilo družinske pokojnine od 1. 11. 2008 dalje zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob ugotovitvi, da tožnica ob uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) s 1. 1. 2000 še ni dopolnila 45 leta starosti in da ob prenehanju pravice do družinske pokojnine zadnjemu od otrok pokojnega zavarovanca z dne 30. 9. 2005 še ni bila stara 48 let, je presodilo, da tožnica po določbah ZPIZ-1, upoštevaje tudi njegove prehodne določbe, od 1. 11. 2008 dalje ni imela trajne pravice do družinske pokojnine, niti pravice do vdovske pokojnine.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ji določbe 390. in 427. člena ZPIZ-1, v zvezi z določbami 72. člena v času uveljavljanja družinske pokojnine veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/92), kot vdovi po pokojnem zavarovancu, ki je imela dolžnost preživljanja mladoletnih otrok, zagotavljajo pridobitev trajne pravice do družinske pokojnine.

5. Revizija je utemeljena.

6. Sodišče je ugotovilo naslednja pravno pomembna dejstva, na katera je vezano tudi revizijsko sodišče: tožnica je rojena 14. 3. 1958 in je bila ob smrti svojega moža, zavarovanca R. B. stara 34 let, ob uveljavitvi ZPIZ-1 s 1. 1. 2000 še ni bila stara 45 let, ob prenehanju pravice do družinske pokojnine zadnjemu od otrok pokojnega zavarovanca s 30. 9. 2005 pa je bila stara 47 let in nekaj mesecev; po smrti pokojnega moža je imela tožnica do treh skupnih mladoletnih otrok dolžnost preživljanja; tožnica je bila v času od 1. 9. 2004 do 31. 10. 2008 obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana na podlagi delovnega razmerja za poln delovni čas.

7. Tožnici je bila družinska pokojnina za obdobja, ko ni bila osebno vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, priznana na podlagi določb tretje alineje 72. člena ZPIZ/92, ki je določala, da ima pravico do družinske pokojnine ne glede na starost vdova, ki ji je po moževi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po možu, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Na podlagi tretjega odstavka navedenega člena obdrži v tem primeru vdova, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine dopolni 50 let, pravico do družinske pokojnine trajno. Če pa ji pravica do družinske pokojnine preneha pred dopolnjenim 50 letom starosti, toda po dopolnjenem 45 letom starosti, pa lahko družinsko pokojnino znova uveljavi, ko dopolni 50 let starosti.

8. Dejansko je tožnici prenehala pravica do družinske pokojnine že s 1. 9. 2004, takrat zaradi redne zaposlitve in ji po tem datumu ni bila več priznana. Ker je tožnica 1. 9. 2004 že dopolnila 45 let starosti, bi zgolj na podlagi določb tretjega odstavka 72. člena ZPIZ/92, ob izpolnjenih drugih pogojih, lahko znova uveljavila družinsko pokojnino, ko je dopolnila 50 let starosti. Ker pa je ob prenehanju tožničine pravice do družinske pokojnine veljal ZPIZ-1, je potrebno glede odločanja o tožničinem zahtevku upoštevati tudi določbe tega zakona.

9. Sodišče je ob presoji tožničinega tožbenega zahtevka neutemeljeno izhajalo iz prehodnih določb 392. člena ZPIZ-1, ki ureja uveljavljanje pravic (vložitev zahtevka) po uveljavitvi ZPIZ-1, glede katerih so bili izpolnjeni pogoji že po prej veljavnem zakonu (ZPIZ/92), in iz določb 421. člena ZPIZ-1, ki ureja postopno dvigovanje starostne meje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine. Za odločitev o tožničinem tožbenem zahtevku so bistvene določbe 390. člena ZPIZ-1 in določbe četrtega odstavka 427. člena ZPIZ-1. 10. V 390. členu ZPIZ-1 uživalcem pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so uveljavljavili pravice do uveljavitve tega zakona (tožnica je vložila zahtevek za priznanje pravice do družinske pokojnine že 21. 5. 1998 in ji je bila družinska pokojnina priznana od 1. 1. 1998 dalje, tako da zanjo ne pride v poštev 392. člen ZPIZ-1), tudi po uveljavitvi ZPIZ-1 zagotovil te pravice najmanj v obsegu, določenem s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona (torej na podlagi ZPIZ/92), s tem da se te pravice za naprej (od 1. 1. 2000) usklajujejo po določbah ZPIZ-1. Že zgolj na podlagi te določbe je sodišče tožnici tudi po 1. 1. 2000 utemeljeno priznalo pravico do družinske pokojnine, uveljavljeno na podlagi tretje alineje prvega odstavka 72. člena ZPIZ/92, čeprav ZPIZ-1 za vdovo pravice do družinske pokojnine ni več priznaval in urejal. Zgolj na podlagi navedene splošne prehodne določbe ZPIZ-1 o ohranitvi pravic, uveljavljenih na podlagi ZPIZ/92, pa bi se lahko postavilo vprašanje, ali vdova, upravičenka do družinske pokojnine zaradi preživljanja otrok, ki ob prenehanju pravice do družinske pokojnine po 45 letu starosti ohranja tudi pravico do ponovnega uveljavljanja družinske pokojnine po 50 letu starosti v smislu tretjega odstavka ZPIZ/92. To dilemo rešuje 427. člen ZPIZ-1, ki v četrtem odstavku izrecno določa, da takšna vdova lahko „ne glede na določbe 110. člena tega zakona pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 50 let starosti“.

11. Iz določbe četrtega odstavka 427. člena ZPIZ-1 torej izhaja, da vdova, prejemnica družinske pokojnine na podlagi tretje alineje prvega odstavka 72. člena ZPIZ/92, ki ji pravica do družinske pokojnine preneha po 45 letu pa pred dopolnitvijo 50 leta starosti, ohranja pravico, da po dopolnitvi 50 leta starosti ponovno pridobi oziroma uveljavi pravico do družinske pokojnine (seveda ob izpolnjenih drugih pogojih). Ne gre za vdovsko pokojnino, kot sta zmotno šteli obe sodišči in tožena stranka, temveč za pravico do družinske pokojnine, ki jo ima vdova na podlagi navedene prehodne določbe ZPIZ-1. 12. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi nižjih sodišč v izpodbijanem delu spremenilo tako, da se odločbi tožene stranke v zvezi z zavrnitvijo tožničine zahteve za priznanje in izplačilo družinske pokojnine od 1. 11. 2008 dalje odpravita in je glede te zahteve tožena stranka na podlagi določb 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-), po preveritvi tudi drugih pogojev za priznanje družinske pokojnine, dolžna ponovno odločiti.

13. Ker je tožnica z revizijo uspela, ji mora na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP tožena stranka povrniti njene stroške za vložitev revizije, odmerjene po veljavni Odvetniški tarifi v znesku 642,00 EUR.