Jedro

Glede na namen pravice do popravka lahko tožnica v njem zatrdi, da so trditve v obvestilu neresnične, ne more pa v okviru uresničevanja pravice do popravka zahtevati ugotovitve o kršitvi osebnostnih pravic. Za to ima na razpolago druge oblike pravnega varstva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala objavo popravka na 8. strani tiskane izdaje časopisa A. in v spletni izdaji časopisa A. z naslednjo vsebino: „AA odgovarja! V članku z naslovom „...“, ki je bil objavljen v tiskani izdaji časopisa A. in na spletni strani www... v ponedeljek, ... 2015, so bile objavljene neresnične informacije in za AA žaljive trditve ter z njimi prizadeta čast in dobro ime. BB ni lastnica hiše na ..., kot je predstavljeno v članku. V nobenem postopku svojega lastništva nad hišo na ... BB ni izkazala. V objavi z dne 9. 2. 2015 je tako neupravičeno predstavljena v vlogi lastnice in posledično tudi v vlogi osebe, ki bi bila upravičena na nepremičnino na ... vstopati in v zvezi z njo zahtevati najemnino ali izselitev. Poleg tega je opozoriti, da AA ni oseba, ki bi v katerokoli nepremičnino (bodisi tisto v ljubljanskih ... ali v hišo na ...) naselila golobe. AA nima ne sposobnosti in ne zmožnosti, da bi vplivala na to, kam se bodo golobi ali druge živali naselile oziroma kateri prostor bodo uporabljale za svoje bivanje. Ravno tako nima sposobnosti in zmožnosti, da bi vplivala na to, kje in kako bodo golobi ali druge živali opravljale svoje biološke potrebe. AA je svojim najemodajalcem plačala najemnino, do katere so bili upravičeni. Nedvomno pa jim ni bila dolžna plačati najemnine v primerih, ko ji najemodajalec krati uporabo nepremičnine na način, da sam vstopa v nepremičnino, da na nepremičnini menjava ključavnice ter z drugimi podobnimi dejanji onemogoča rabo nepremičnin, kar se je dogajalo v primeru nepremičnin iz objave“. Posledično je tožeči stranki naložilo v plačilo stroške tožene stranke.

2. V pritožbi tožnica uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in kršitve 22., 23. in 40. člena Ustave RS (URS) ter 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da spremeni prvostopenjsko sodbo tako, da ugodi zahtevku in toženki naloži plačilo stroškov postopka. V okviru pravice do popravka ima pravico zatrditi, da so trditve v objavljenem članku neresnične in da predstavljajo poseg v čast in dobro ime, saj s tem zanika navedbe v objavi toženke in navaja nasprotna dejstva ter izpodbija navedbe v objavi. Z zatrjevanjem, da so bile objavljene žaljive trditve in je bila prizadeta njena čast in dobro ime, je prikazala javnosti druga oziroma nasprotna dejstva in okoliščine. Sporni članek jo je namreč prikazoval kot osebo, ki naj bi v tuje nepremičnine naselila golobe, in ki ne plačuje najemnine. Z navedbami glede lastništva BB je v bistvenem zanikala navedbe v članku in prikazala druga oziroma nasprotna dejstva in okoliščine in s temi navedbami tudi izpodbila oziroma bistveno dopolnila navedbe v obvestilu toženke. Gre za zelo konkretne in decidirane trditve, ne za izražanje mnenja. Del popravka, s katerim želi javnost obvestiti, da ni dolžna plačati najemnine v primerih, ko ji najemodajalec krati pravico uporabe nepremičnine, je skladen z namenom popravka, kot ga predvideva 40. člen URS. S tem zanika dejstvo o neplačevanju najemnine, saj pojasnjuje zakaj najemnine ni bila dolžna plačati. Javnost je seznanila z drugo platjo zgodbe, s kršitvami najemne pogodbe. S tem, ko je zatrdila, da golobov v nepremičnine ni naselila in ob tem pojasnila, da nima sposobnosti in zmožnosti vplivanja na golobe in druge živali, je zelo jasno in decidirano v bistvenem dopolnila in tudi zanikala navedbe iz objave. V tem delu je sodišče popravek interpretiralo napačno, v nasprotju z njegovim namenom. Javnosti je želela predstaviti nasprotno stališče od stališča članka, ki jo predstavlja kot osebo, ki naj bi v tuje nepremičnine naselila golobe.

3. Skladno z drugim odstavkom 39. člena Zakona o medijih (ZMed) pritožba ni bila vročena toženi stranki v odgovor.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravica do popravka nastopi takrat, ko je pri izvrševanju svobode izražanja, zagotovljene v 39. členu URS, prišlo do pomanjkljive, popačene, napačne informacije. Kdor je prizadet z objavo obvestila v svojih pravicah ali interesih, ima pravico, da se o spornem besedilu izjavi na enakovrednem mestu. Pravice do popravka pa ni mogoče enačiti s pravico dostopa do medija. Pravica do popravka je vezana na prizadetost pravice oziroma interesa tistega, ki popravek zahteva, in nastane kot posledica prej objavljenega prispevka. Gre za način, na katerega lahko posameznik s sredstvi medijskega prava brani svojo čast ali dobro ime z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi, ki ga zadeva.

6. V članku „...“ (v nadaljevanju: obvestilo) je navedeno tudi, da je tožnica v najeti hiši in stanovanju naselila golobe, ki so ju zaradi opravljanja bioloških potreb razdejali, in da za hišo ni plačevala najemnine. S temi zapisi so bile prizadete pravice in interesi tožnice, zato ima na podlagi prvega odstavka 26. člena ZMed pravico do brezplačne objave popravka. To je obrazložilo prvostopenjsko sodišče v točki 12 obrazložitve izpodbijane sodbe. Pravilno se ni ukvarjalo z vprašanjem kršitve osebnostne pravice tožnice.

7. Po četrtem odstavku 26. člena ZMed z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Ni torej treba, da se popravek omeji samo na zatrjevanje dejstev. Ker pa pravica do popravka ne sme preiti v pravico dostopa do medijev, lahko popravek v širšem smislu predstavlja le tako besedilo, s katerim se v bistvenem dopolnjujejo navedbe v objavljenem članku. Objavo popravka, ki tega vsebinskega kriterija ne izpolnjuje, lahko odgovorni urednik zavrne. Po drugi alineji prvega odstavka 31. člena ZMed lahko odkloni objavo popravka, če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev ali okoliščin, s katerimi bi prizadeti izpodbijal ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu.

8. Materialnopravno pravilna je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka, ker je podan odklonitveni razlog iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. Pravilen je namreč zaključek, da tožnica v popravku navaja tudi dejstva, s katerimi ne zanika navedb v obvestilu ali spodbija oziroma z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Z navedbami v popravku, da so trditve v članku žaljive za tožnico in je z njimi prizadeta njena čast in dobro ime, tožnica izraža svoje mnenje o obvestilu. Gre za njeno oceno vsebine objave. S trditvami o žaljivosti in da je bilo poseženo v njeno čast in dobro ime v ničemer ne zanika navedb v obvestilu, niti z njimi ne navaja nasprotnih dejstev ali izpodbija navedb v objavi. Glede na namen pravice do popravka lahko tožnica v njem zatrdi, da so trditve v obvestilu neresnične, ne more pa v okviru uresničevanja pravice do popravka zahtevati ugotovitve o kršitvi osebnostnih pravic. Za to ima na razpolago druge oblike pravnega varstva.

9. Tudi z navedbami, da BB ni lastnica hiše na ..., v kateri je bila tožnica najemnica, ne dopolnjuje ali zanika navedb v obvestilu. Vsebina obvestila je informacija o sodnih postopkih med tožnico in BB ter osvetlitev vzrokov za njihovo sprožitev. Lastništvo hiše na ... ni predmet obvestila. Tudi zato je podan odklonitveni razlog iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed.

10. Ker se mora skladno s prvim odstavkom 27. člena ZMed popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev, za zavrnitev tožbenega zahtevka zadošča, da zahtevani popravek le v delu besedila ne izpolnjuje pogojev za objavo.(1) Zato se pritožbeno sodišče do drugih razlogov prvostopenjskega sodišča za zavrnitev zahtevka in pritožbenih razlogov v zvezi z njimi ne bo opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja pritožba ne izpodbija obrazloženo. Prav tako ne bistvenih kršitev določb postopka. Tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP prvo sodišče ni zagrešilo. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je materialnopravno pravilna. Zato je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

12. Izrek o stroških postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Nosi jih pritožnica sama, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Gl. sodbo VS RS II Ips 262/2013.