Jedro

Pod pojem „sodelavec“ po določbah OZ tako ne sodi zgolj izvajalčev podjemnik, pač pa vsakdo, ki prevzame katerikoli del izvajalčevega posla ne glede na to, katere vrste pogodbo sklene z izvajalcem, tudi dobavitelj.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena zveza združenj je 20. 10. 2008 z izvajalcem A., d. d. (v nadaljevanju izvajalec), sklenila gradbeno pogodbo za izgradnjo mladinskega zdravilišča in okrevališča na B. (v nadaljevanju gradbena pogodba). Tožeča družba je izvajalcu dobavljala sanitarno keramiko. Od tožene zveze združenj s tožbo zahteva plačilo dobavljene sanitarne keramike.

2. Sodišče prve stopnje je obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 69883/2010 z dne 24. 5. 2010 v točkah I in III, po katerih je bilo toženi stranki naloženo plačilo 52.091,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroškov. Odločilo je še o stroških postopka.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženega združenja zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Odločilo je tudi o stroških pritožbenega postopka.

4. Revizijo vlaga tožena zveza združenj. Meni, da je izpodbijana odločitev v nasprotju s prakso višjih sodišč pri presoji vprašanja pravne narave pooblastila za poravnavanje terjatev podizvajalcev po Uredbi o neposrednih plačilih podizvajalcev pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (v nadaljevanju Uredba), ki nima narave bianco akcepta asignacije, pa tudi z odločbo Višjega sodišča v Celju Cpg 252/2011 z dne 7. 2. 2012, ki jo prilaga, in izpostavlja 27. točko njene obrazložitve, po kateri po Uredbi ni neposredne naročiteljeve obveznosti plačila podizvajalcem. Dodaja, da pri nasprotni interpretaciji ni mogoče uveljavljati zastaranja, saj ni pravega akcepta, in da ne zadostuje abstraktna obveznost akceptanta, če višina terjatve sploh ni znana, akcept pa naj bi bil dan že prej. Opozarja, da sodišče druge stopnje ni upoštevalo tretjega odstavka 1046. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), da vsa nakazila prenehajo z uvedbo stečajnega postopka nad nakazovalcem (izvajalcem). Meni, da sodba sodišča druge stopnje uvaja koncept erga omnes veljave gradbene pogodbe, saj iz pogodbenega odnosa med njo in izvajalcem črpa pravice podizvajalcev. To dejstvo je zanjo novo, zoper njega ni mogla uveljavljati pritožbenih ugovorov, sodišče druge stopnje pa tudi ni obrazložilo, kako gradbeno pogodbo šteje za pogodbo v korist tretjega. Ocenjuje, da takšna praksa vodi v pomanjkanje pravne varnosti, ki ima za številne gospodarske subjekte lahko pogubne posledice, sama je udeležena najmanj v 12. tovrstnih sporih. Sodišču druge stopnje očita bistvene kršitve določb postopka, ker ni obravnavalo pritožbenega ugovora iz 21. točke pritožbe; ker je zmotno povzelo ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta se stranki gradbene pogodbe dogovorili za neposredno plačilo (11. točka sodbe), s čimer je brez obravnave in brez dokazne ocene ugotovilo drugačno dejansko stanje kot sodišče prve stopnje in jo popolnoma presenetilo (kar sicer ocenjuje kot zmotno uporabo materialnega prava); ker ni podalo materialnopravne podlage za svojo odločitev, predvsem glede zaključka, da se akcept asignacije domneva; ker glede Uredbe ni uporabilo ugovora exceptio illegalis; ker ni odgovorilo na očitke iz 4. točke pritožbe, kot so pomanjkanje verodostojnih listin, kršitev 5. člena Uredbe in pravne posledice, obstoj terjatve tožene zveze združenj do izvajalca, ugovor glede dejanskega stanja (priloge, označene z *, vezane na 6. točko pritožbe), in na navedbe pod točko 8. Meni, da ji je sodišče druge stopnje s tem kršilo pravico do sodnega varstva. Opozarja tudi, da dodatne obrazložitve glede uporabe 631. člena OZ ni podalo, do njenega ugovora v zvezi s tem se ni opredelilo, niti se ni sklicevalo na morebitno sodno prakso. Po njeni oceni nekritično in pavšalno povezovanje zakonodaje in gradbene pogodbe po sistemu konfuzije ne more predstavljati ustrezne pravne podlage. Opozarja, da OZ ne govori o dobaviteljih, pač pa o sodelavcih, in da dobaviteljem terjatve zapadejo praviloma bistveno pred sodelavci (podizvajalci), zato bi bili privilegirani. Meni, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo, kako se 631. člen OZ povezuje z gradbeno pogodbo in kako z Zakonom o javnih naročilih (v nadaljevanju ZJN-2). Vrhovnemu sodišču predlaga, da skrbno presodi, kašen vpliv bi imela takšna sodna praksa na obveznosti naročnikov, in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi. Zahteva povračilo revizijskih stroškov.

5. Tožena zveza združenj je 29. 5. 2015 in 7. 4. 2015 revizijo dopolnila. Ker pa je to storila po preteku roka za vložitev revizije, njenih dodatnih navedb revizijsko sodišče ni upoštevalo.

6. Tožeča družba na vročeno revizijo ni odgovorila.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili naslednje relevantno dejansko stanje: - v gradbeni pogodbi je izvajalec toženo zvezo združenj pooblastil za plačila podizvajalcem; - tožeča družba je bila dobavitelj glavnega izvajalca, s čimer je bila tožena zveza združenj seznanjena; - tožeča družba in izvajalec sta 3. 11. 2009 sklenila pogodbo, s katero je izvajalec potrdil dobave in naložil toženi zvezi združenj, naj izpolni plačilo tožeči stranki, slednja je s tem soglašala; - tožena zveza združenj k tej pogodbi ni pristopila; - je pa 15. 3. 2010 pozvala tožečo družbo, da predloži dokumentacijo za izvedbo neposrednega plačila v zvezi z vtoževanim računom; - tožeča družba je z dopisom 17. 3. 2010 toženi zvezi združenj posredovala vso zahtevano dokumentacijo (tudi asignacijo) in zahtevala plačilo; - tožena zveza združenj kljub dodatnemu pozivu tožeče družbe z dne 5. 5. 2010 terjatve ni plačala; - je pa 7. 4. 2010 potrdila izvajalčevo začasno situacijo, v kateri so bile zajete tudi obravnavane dobave keramike, in mu terjatev 18. 5. 2010 plačala; - izvajalec je v stečajnem postopku s strani tožeče družbe prijavljeno terjatev priznal. 9. Sodišče druge stopnje je svojo odločitev utemeljijo na več pravnih podlagah. Tudi na določbi 631. člena OZ, po kateri se lahko sodelavci za svoje terjatve do podjemnika obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Revizijsko sodišče bo najprej preizkusilo utemeljenost revizijskih razlogov, s katerimi tožena zveza združenj izpodbija takšen zaključek. Dodaja, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Ker revizijsko sodišče tudi na dovoljene revizijske razloge ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), mora revident vsak očitek ustrezno obrazložiti. Zato bo tudi ta zaključek sodišča druge stopnje presodilo le v okviru jasno postavljenih revizijskih navedb.

10. Določilo 631. člena OZ je samostojna podlaga, ki lahko narekuje ugoditev zahtevku izven določil ZJN - 2, zato povezave z njim, kot jo zahteva revidentka, niti ni mogoče podati. Umeščeno je v poglavje o podjemni pogodbi (pogodbi o delu), katere določila veljajo tudi za gradbeno pogodbo kot eno izmed podjemnih pogodb (prvi odstavek 649. člena OZ). Stališče pritožbenega sodišča je pravilno in ustrezno obrazloženo. Pravilnost in obrazloženost stališč sodišča druge stopnje namreč ne moreta biti odvisni od tega, ali se je to sklicevalo na obstoječo sodno prakso ali ne. Utemeljeni pa niso niti nadaljnji revizijski procesni očitki v tem delu. Revidentka jih je zastavila zelo na splošno, zahteva pojasnila na svoje pritožbene očitke, pa ne pove določno, kakšni so ti bili. Sklicevanje na točke vložene pritožbe ne zadošča, ker so dovoljeni revizijski razlogi lahko usmerjeni le zoper razloge sodišča druge stopnje ter ožji in strožji od pritožbenih.(1) Za njihovo konkretizacijo tudi ne zadošča kratek oris, v katero smer so bili usmerjeni. Za to, da jih revizijsko sodišče lahko preizkusi, morajo biti jasni. Po potrebi mora biti razviden tudi njihov vpliv. Svojemu revizijskemu bremenu tožena zveza združenj po oceni revizijskega sodišča ni zadostila.

11. Odločilno je: - da je obstoječo in dospelo terjatev tožeče družbe iz naslova dobave sanitarne keramike potrdil oziroma priznal glavni izvajalec že s pogodbo (poimenovano asignacijska pogodba), ki jo je 3. 11. 2009 sklenil s tožečo družbo (pa tudi pozneje, ko je toženi zvezi združenj izstavil začasno situacijo, s katero jo je zajel), s čimer je bila tožena zveza združenj tudi seznanjena (le k pogodbi ni pristopila), od tožeče družbe je zahtevala tudi predložitev dokumentov; - tožeča družba je plačilo že 17. 3. 2010 (ponovno tudi 5. 5. 2010) od tožene zveze združenj zahtevala; - vsaj ob drugi zahtevi tožeče družbe je obstajala tudi izvajalčeva dospela terjatev do naročnika - tožene zvez združenj, saj je slednja 7. 4. 2010 potrdila izvajalčevo začasno situacijo, v kateri je bila zajeta dobava keramike, kasneje je izvajalcu terjatev tudi plačala.

12. Očitno je tudi, da sta obe terjatvi (izvajalčeva in podizvajalčeva) medsebojno povezani, saj se nanašata na sporno dobavo keramike.(2) To načelno zadošča za utemeljenost zahteve tožeče družbe za neposredno plačilo v okviru 631. člena OZ.

13. Vprašanje, na katerega mora revizijsko sodišče v okviru revizijskih navedb še odgovoriti, pa je, ali lahko naročnikova obveznost neposrednega plačila podizvajalcu po tem členu velja tudi glede tožeče družbe kot „dobavitelja“. Tožeča družba je namreč izvajalcu dobavljala sanitarno keramiko. Določila OZ uporabljajo izraz „sodelavec“. Z njim izenačujejo osebo, ki je po izvajalčevem naročilu delala pri prevzetem poslu.(3) Običajno se zanjo uporablja izraz „podizvajalec“. Ta praviloma z izvajalcem sklene podjemno pogodbo, katere predmet je posel (ali del posla), ki se ga je izvajalec zavezal opraviti naročniku. Ugotovljena dobava sanitarne keramike na prvi pogled ne sodi pod „delati pri prevzetem poslu“. Tovrstna razlaga, kot jo zagovarja tudi revidentka, pa bi bila v nasprotju z namenom, ki izhaja iz celote zakonskih določb. Odgovornost podjemnika (glavnega izvajalca) za njegove sodelavce temelji na njegovi pravici, da opravo posla praviloma lahko zaupa drugemu.(4) Slednji, torej sodelavec, ima na drugi strani pod pogoji iz 631. člena OZ tudi pravico do neposrednega plačila. Podjemnikova odgovornost in neposredna podizvajalčeva (sodelavčeva) pravica do plačila mora veljati za vsak primer, ko del svojega posla podjemnik zaupa drugemu. Nasprotna razlaga bi namreč izključila podjemnikovo odgovornost, ker je drugemu zaupal le dobavo stvari. Podjemnik (izvajalec) bi se tako z drobitvijo posla, za katerega se je zavezal naročniku, lahko izognil svoji odgovornosti za drugega. To bi bilo v nasprotju z namenom, zaradi katerega je predpisana podjemnikova odgovornost za sodelavce. To velja tudi za podizvajalčevo pravico do plačila. Ta ne more biti odvisna od tega, ali se je z izvajalcem dogovoril za neko delo ali dobavo. Pod pojem „sodelavec“, ki ga uporabljajo določbe OZ, po oceni revizijskega sodišča tako ne sodi zgolj izvajalčev podjemnik, pač pa vsakdo, ki prevzame katerikoli del izvajalčevega posla ne glede na to, katere vrste pogodbo sklene z izvajalcem. V konkretnem primeru je to tudi tožeča družba.

14. Tudi revidentkin pomislek o dospelosti dobaviteljeve terjatve pred dospelostjo podjemnikove terjatve odločitve ne postavi pod vprašaj. Pogoj za uspeh neposrednega podizvajalčevega zahtevka do naročnika je obstoj vsote, ki jo ta dolguje podjemniku (glavnemu izvajalcu). To predpostavlja izvajalčevo dospelo terjatev do naročnika. Dospelost izvajalčeve terjatve ob podani zahtevi za neposredno plačilo je v konkretnem primeru ugotovljena. S tem pa so tudi po oceni revizijskega sodišča izpolnjeni vsi pogoji, ki toženi zvezi združenj kot naročniku nalagajo, da plačilo opravi neposredno tožeči družbi kot izvajalčevemu sodelavcu.

15. Ker uveljavljana revizijska razloga nista podana, je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Na preostale revizijske očitke ni odgovarjalo, saj ne morejo spremeniti odločitve.

16. Odločitev, da tožena zveza združenj sama krije svoje stroške revizijskega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP ter je zajeta z izrekom te odločbe.

Op. št. (1): Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 15/2003. Op. št. (2): O pogojih neposredne podizvajalčeve zahteve podrobneje glej N. Plavšak v Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del, 3. knjiga, GV Založba, str. 821. Op. št. (3): Primerjaj 630. člen OZ, da podjemnik odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot bi ga sam opravil. Op. št. (4): Če iz pogodbe ali narave posla ne izhaja kaj drugega, podjemnik ni dolžan osebno opraviti posla, tudi če posla ne opravi osebno, pa je podjemnik zanj še naprej odgovoren naročniku (629. člen OZ).