Jedro

Pravica, ki jo je uveljavljal pokojni zavarovanec, je osebna, neprenosljiva in nepodedljiva. To pomeni, da s smrtjo zavarovanca ugasne in jo v imenu pokojnega zavarovanca dediči ne morejo uveljaviti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek. Preminuli tožnik je 19. 11. 2010 vložil tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 18. 10. 2010, s katero je bilo odločeno, da ima pravico do invalidske pokojnine v znesku 739,10 EUR na mesec od 24. 12. 2009 dalje. Tožnik se ni strinjal z višino odmerjene pokojnine, ker bi morala tožena stranka pri pokojninski osnovi upoštevati podatke o plačah od 1986 do 1988, ki so bili ugodnejši kot v času od 1996 do 1998. Tožnik je umrl 1. 3. 2013. Ker gre v tem socialnem sporu za nepodedljivo pravico po prvem odstavku 5. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-1 (Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji), je sodišče postopek ustavilo.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo s pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo dediča in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je tožnikov dedič vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je bila pokojnina tožniku prenizko odmerjena. Tožena stranka bi morala kot oseba javnega prava ravnati zakonito in upoštevati prakso Vrhovnega sodišča. Od vložitve tožbe do prvega naroka sta minili dve leti, do naslednjega pa pol leta. Med tako dolgotrajnim postopkom je tožnik tri leta po začetku umrl. Tožniku ni bila dana možnost pravočasnega obravnavanja pred sodiščem, zato je bila kršena njegova pravica do (pravočasnega) obravnavanja.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijani sklep samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njem navedeni (četrti odstavek 384. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 371. člena ZPP).

7. Predmet presoje revizijskega postopka je pravilnost ustavitve postopka v socialnem sporu, ker je tožnik umrl po vložitvi tožbe in pred odločitvijo sodišča prve stopnje o njegovem zahtevku za odpravo odločbe tožene stranke o priznanju in odmeri invalidske pokojnine ter priznanju višje pokojnine.

8. Zahteva pokojnega zavarovanca, da mu mora tožena stranka zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije na podlagi drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 priznati pravico do invalidske pokojnine v višjem znesku, kot mu jo je že priznala tožena stranka z izpodbijano odločbo (75.-78. člen ZPIZ-1), je po svoji naravi zahteva za uveljavitev pravice iz obveznega zavarovanja. Na podlagi prvega odstavka 5. člena ZPIZ-1 so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati; podedujejo se lahko le zapadli denarni zneski, ki niso izplačani do smrti uživalca. Teh pravic torej ne more pridobiti nihče, razen zavarovanca (1).

9. Postopek za priznanje pravic iz naslova obveznega zavarovanja je pričel tožnik sam in tudi sam začel postopek za sodno varstvo, med sodnim postopkom pred sodiščem prve stopnje pa je umrl. Ker se je zahtevek nanašal na nepodedljivo pravico, v takem primeru nadaljevanje postopka z dediči ne pride v poštev. Glede spornega predmeta namreč dedovanja sploh ne more biti. Pravica, ki jo je uveljavljal pokojni zavarovanec, je osebna, neprenosljiva in nepodedljiva. To pomeni, da s smrtjo zavarovanca ugasne in jo v imenu pokojnega zavarovanca dediči ne morejo uveljaviti. Ker ni možno dedovanje, ni možno procesno nasledstvo. Dedič bi bil lahko upravičen le do zapadlih zneskov invalidske pokojnine, če bi sodišče še za zavarovančevega življenja presodilo, da je bil ta do njih upravičen (2).

10. Revident neutemeljeno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V svojih navedbah namreč dejansko zatrjuje kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki pa - tudi če bi bila res podana - ne more vplivati na pravni zaključek, da se je tožbeni zahtevek nanašal na nepodedljivo pravico. Če gre v spornem predmetu za nepodedljivo pravico, pa se v primeru smrti stranke postopek ustavi in ne samo prekine.

11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP v zvezi s 384. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Enako zadeva VIII Ips 103/2011 z dne 4. 6. 2012. Op. št. (2): Zadeva VIII Ips 35/2011 z dne 6. 2. 2012.