Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja li je sodišče druge stopnje v konkretni zadevi pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je štelo, da je tožena stranka prišla v zamudo s plačilom odškodnine že 1. 9. 2014, to je z dnem nastanka škode.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče druge stopnje v konkretni zadevi pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je štelo, da je tožena stranka prišla v zamudo s plačilom odškodnine že 1. 9. 2014, to je z dnem nastanka škode?

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je s tožbo od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je tožena zavarovalnica na podlagi pogodbe o zavarovanju odgovornosti dolžna plačati zavarovalnino v višini 47.304,18 EUR, kolikor je znašala premoženjska škoda, ki ji je nastala zaradi nestrokovnega ravnanja nepremičninskega posrednika, njenega zavarovanca.

2. Sodišče prve stopnje je njenemu zahtevku v pretežnem delu ugodilo. Odločilo je, da je tožena zavarovalnica tožnici dolžna plačati odškodnino v znesku 42.573,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 39.048,08 EUR od 25. 11. 2017 dalje, od zneska 2.602,91 EUR od 16. 12. 2016 dalje in od zneska 922,77 EUR od 4. 5. 2015 dalje. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo in toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnice.

3. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je nepremičninski posrednik ravnal neskrbno, saj zaradi napačne poizvedbe v sistemu AJPES ni ugotovil, da je prodajalec v osebnem stečaju in da se stanovanje, ki ga je prodajal, nahaja v stečajni masi. Odločilo je, da je skupaj s prodajalcem in odvetnikom, kateremu je tožnica nakazala kupnino, solidarno odškodninsko odgovoren za tožnici nastalo premoženjsko škodo. V obrazložitvi je sodišče prve stopnje zapisalo, da gredo tožnici zakonske zamudne obresti že od nastanka škode dalje, torej od nakazila kupnine dne 1. 9. 2014 dalje, v izreku pa je zapisalo kasnejše datume.

4. Sodišče drugo stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in datume teka zamudnih obresti popravilo tako, da tečejo že od 1. 9. 2014 dalje. Pritožbo toženke pa je zavrnilo in v ugodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

5. Toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: - ali je pravilna odločitev nižjih sodišč, da je bilo ravnanje nepremičninskega posrednika v konkretnem primeru nevestno in je zato podana njegova odškodninska odgovornost za celotno vtoževano škodo? - ali je pravilna odločitev nižjih sodišč, da je nepremičninski posrednik v konkretnem primeru solidarno odškodninsko dogovoren za neskrbno ravnanje odvetnika za plačilo 40.000,00 EUR po glavni prodajni pogodbi, pri kateri ni sodeloval? - ali je sodišče druge stopnje v konkretni zadevi pravilno uporabo materialno pravo s tem, ko je štelo, da je tožena stranka z dnem 1. 9. 2014 prišla v zamudo s plačilom odškodnine?

6. Predlog je delno utemeljen.

7. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

8. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je tožena stranka izkazala izpolnjevanje zahtev iz navedene določbe le glede zadnjega predlaganega pravnega vprašanja, zato je njenemu predlogu v tem delu ugodilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).