Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Denarna socialna pomoč je namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Za odločitev o upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se zahteva lastna aktivnost pri reševanju svoje socialne problematike, država pa zagotavlja sredstva iz sistema socialnega varstva šele potem, ko posameznik izčrpa vse možnosti za zagotovitev preživetja z lastnimi močmi.
Revizija se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odločbi tožene stranke z dne 10. 5. 2016 in 5. 1. 2016 razveljavita oziroma spremenita tako, da se tožeči stranki prizna pravica do denarne socialne pomoči in ostalih pravic iz javnih sredstev. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek za razveljavitev odločb in vrnitev zadeve toženi stranki v ponovno odločanje. Odločilo je še, da stroški postopka bremenijo proračun Republike Slovenije. Ugotovilo je, da je tožeča stranka na dan vložitve vloge razpolagala s sredstvi, s katerimi bi se lahko preživljala in zato ni upravičena do pravic, ki jih uveljavlja.
2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje, zato je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Potrjuje, da je imela v času vloge za priznanje pravic iz javnih sredstev denar. Ta je bil namenjen obnovi oken, realizacija dogovora o tem pa je zastala, ker še niso prejeli navodila Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Res je, da je bil ta denar na tekočem računu, vendar ne gre za premoženje po 17. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS, Ur. l. RS, št. 61/10 in naslednji), ki ga v tem konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Prav tako ni šlo za neodplačen prenos stanovanja, saj si je na račun prenosa polovice stanovanja izgovorila brezplačno dosmrtno bivanje v njem. Zato ni podan krivdni razlog iz 28. člena ZUPJS.
4. Revizija ni utemeljena.
5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nslednji). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).
6. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.
7. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožeča stranka 21. 12. 2015 vložila vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči in za kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Center za socialno delo A. je 5. 1. 2016 zahtevek za navedeni pravici zavrnil. Iz uradnih evidenc je ugotovil, da je tožeča stranka prodala eno svojih nepremičnin, pri čemer je del kupnine porabila za poplačilo dolgov, nakup osebnega vozila, del kupnine pa ji je še ostal. Poleg tega je ugotovil, da ima premoženje, ki se upošteva po ZUPJS v vrednosti 33.967,00 EUR in si s temi sredstvi lahko zagotovi preživetje. Zato ni upravičena do denarne socialne pomoči in do drugih pravic, ki jih uveljavlja. Organ druge stopnje je z odločbo z dne 10. 5. 2016 pritožbo zavrnil. Odločitev je oprl na podatek, da tožeča stranka razpolaga z delom kupnine od stanovanja in da si z njim lahko zagotovi osnovno preživetje.
8. Pravno podlago za odločitev o zahtevku za denarno socialno pomoč predstavlja Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/2010 in naslednji), ki v 2. in 6. členu določa namen socialne pomoči in njene upravičence. Denarna socialna pomoč je namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Za odločitev o upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se zahteva lastna aktivnost pri reševanju svoje socialne problematike, država pa zagotavlja sredstva iz sistema socialnega varstva šele potem, ko posameznik izčrpa vse možnosti za zagotovitev preživetja z lastnimi močmi.
9. Revizijsko stališče, da pri ugotavljanju upravičenosti do socialne pomoči ne bi smela biti upoštevana sredstva, s katerimi je razpolagala, je napačno. V času vloge za denarno socialno pomoč je tožeča stranka razpolagala z denarnimi sredstvi od kupnine za stanovanje najmanj v višini 4.500,00 EUR. S temi sredstvi je v mesecu maju 2016, to je pol leta po dani vlogi za denarno socialno pomoč, plačala nova okna za stanovanje, ki niti ni v njeni lasti. Glede na to, da je upravičenost do denarne socialne pomoči v temelju odvisna od slabega materialnega položaja posameznika, je za odločitev pomembno le, da je imela ob vložitvi vloge za denarno socialno pomoč sredstva, s katerimi bi si lahko zagotovila lastno preživetje. Zato je bil navedeni znesek pravilno upoštevan pri ugotavljanju njenega premoženjskega stanja.
10. Zmotno je revizijsko stališče, da se denarna sredstva od kupnine za stanovanje na tekočem računu ne predstavljajo premoženja po 6. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega stanja. Kupnina za stanovanje je obdavčljiv dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino, ta pa se na podlagi 12. člena ZUPJS upošteva pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožeče stranke.
11. Revizijsko sodišče pritrjuje stališču revizije, da prenos lastništva dela hiše in stanovanja samo po sebi ne predstavlja izgube dohodka oziroma krivdnega razloga iz 11. točke drugega odstavka 28. člena ZSVarPre, saj ni nujno, da se zaradi tega poslabša materialni položaj posameznika. Zato je za presojo, ali je podan krivdni razlog za odklonitev pravice, ki jo posameznik uveljavlja, treba upoštevati konkretne okoliščine posameznega primera. V primeru tožeče stranke je do poslabšanja materialnega položaja prišlo vsaj pri prenosu dela hiše v B., v katerem ni bivala in bi ga lahko prodala, kupnino pa porabila za lastno preživetje oziroma bi si izgovorila druge ugodnosti. Zato je pravilno stališče sodišča, da je v njenem primeru podan tudi navedeni krivdni razlog, ki ima za posledico zavrnitev priznanja denarne socialne pomoči. 12. Na pravico do denarne socialne pomoči so vezane tudi druge pravice iz javnih sredstev. Ker tožeča stranka ni upravičena do denarne socialne pomoči in ne izpolnjuje pogojev zanjo, tudi ni upravičena do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje iz 30. člena ZUPJS in do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz 29. člena ZUPJS.
13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.