Jedro

Tožnica je v času vložitve vloge, poleg preživnine v mesečni višini 240,00 EUR, razpolagala še z delom kupnine iz naslova prodaje stanovanja, ki je višji od treh minimalnih dohodkov, to je od zneska 866,43 EUR in tudi od 2.500,00 EUR. Zato ni bila upravičena do denarne socialne pomoči. Obstaja tudi krivdni razlog za neupravičenost do denarne socialne pomoči, saj je tožnica v mesecu septembru 2015 neodplačno prenesla svoj lastniški delež, in sicer je polovico hiše podarila sinu, stanovanje pa je podarila hčerki. Zato je podan krivdni razlog za neupravičenost do denarne socialne pomoči po 11. točki drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZSVarPre.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun Republike Slovenije.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se odločbi tožene stranke št. ... z dne 10. 5. 2016 in št. ... z dne 5. 1. 2016 razveljavita oziroma spremenita tako, da se toženi stranki prizna pravica do denarne socialne pomoči in ostalih pravic iz javnih sredstev (I. točka izreka) in podredni tožbeni zahtevek, da se zgoraj citirani odločbi tožene stranke razveljavita in da se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje (II. točka izreka) ter sklenilo, da stroški postopka bremenijo proračun Republike Slovenije (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožnica na dan vložitve vloge poleg preživnine razpolagala s sredstvi, ki so višja od 2.500,00 EUR in bi se z njimi lahko preživljala. Prav tako je tožnica na dveh nepremičninah neodplačno prenesla svoj lastninski delež in sicer je polovico hiše na A. podarila sinu, stanovanje na naslovu B. ulica 3 v C., v katerem živi, pa je podarila hčerki in je s tem podan tudi krivdni razlog za neupravičenost do denarne socialne pomoči po 11. točki drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZSVarPre.

2. Pritožuje se tožnica. V pritožbi navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo s posledično nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja. Tožnica je pošteno povedala, kako je porabila denar, predvsem za poplačilo dolgov, prav tako je naročila okna. Denar za nabavo oken je hranila, saj sicer ne bi zmogla stroškov za kurjavo. Z navedenim nakupom je pokazala potrebno skrbnost, saj tako ni obremenjevala države s prošnjo oziroma zahtevkom za izredno denarno pomoč. V primeru, da ne bi nabavila oken, bi bila v mrzlem stanovanju in je tako potrebno na zadevo gledati z upoštevanjem načela pravičnosti in sorazmernosti, saj je tožnica ravnala izjemno gospodarno tako zase kot do javne blagajne. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Spor v predmetni zadevi se nanaša na to, ali je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči in v posledici tega do pravice do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

6. Iz dejanskega stanja, ugotovljene pred prvostopenjskim sodiščem, izhaja, da je tožnica 21. 12. 2015 pri Centru za socialno delo C. podala vlogo za denarno socialno pomoč. Zahteva je bila z odločbo centra z dne 5. 1. 2016 zavrnjena, odločba pa potrjena z dokončno odločbo toženca z dne 10. 5. 2016. Iz vloge izhaja, da tožnica v zadnjih 13 mesecih pred mesecem oddaje vloge ni prejela kakšnih občasnih dohodkov, prav tako v mesecu vložitve vloge ni začela prejemati dohodkov. Nima v lastni nepremičnine oziroma premičnine, razen nepremičnine v tujini in ni nezmožna za delo. Iz priložene sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. IV P 34/2015 z dne 1. 4. 2015 je razvidno, da je preživnina bivšega moža njen edini dohodek. Tožnica je brezposelna in prijavljena na ZRSZ. Tožnica je v času vložitve vloge razpolagala z dohodkom, ki presega višino minimalnega dohodka, prav tako pa je bil na njeni strani podan krivdni razlog, zaradi katerega ni upravičena do denarne socialne pomoči. 7. Pravna podlaga za odločanje v konkretni zadevi je podana v določbah Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/10 in nasl.) in v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/10 in nasl.). Po 2. členu ZSVarPre je socialna pomoč socialno varstveni prejemek namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Z denarno socialno pomočjo se upravičencu do nje, za čas prebivanja v Republiki Sloveniji, zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom (minimalni dohodek, prvi in drugi odstavek 4. člena ZSVarPre). Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katero niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Po določbi 6. točke prvega odstavka 17. člena ZUPJS se v premoženje osebe štejejo tudi denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena tega zakona, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika. V skladu z drugim odstavkom 18. člena ZUPJS se pri zagotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči kot premoženje ne upoštevajo denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo samski osebi oziroma treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo družini, vendar največ do 2.500,00 EUR.

8. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožnica v času vložitve vloge poleg preživnine v mesečni višini 240,00 EUR razpolagala še z vsaj delom kupnine iz naslova prodaje stanovanja na naslovu D. ulica 15, ki je višji od treh minimalnih dohodkov, to je od zneska 866,43 EUR in tudi od 2.500,00 EUR, kakor je to ugotovil tudi že toženec v predsodnem postopku. Tožnica je namreč račun za okna v višini 4.500,00 EUR plačala še v mesecu maju 2016. Tožnica je z delom kupnine od stanovanja na D. ulici 15, to je vsaj z zneskom v višini 4.500,00 EUR razpolagala tudi že v decembru 2015, ko je podala vlogo za uveljavljanje pravic pri pristojnem CSD. Prvostopenjsko sodišče v zvezi s tem pravilno razloguje, da v kolikor se je tožnica znašla v takšni materialni ogroženosti, da je bilo ogroženo njeno preživetje, bi lahko naročilo novih oken, ki jih je prejela šele maja 2016, v decembru 2015 preklicala. Z zneskom v višini 4.500,00 EUR in mesečno preživnino v višini 240,00 EUR bi se tožnica nedvomno preživljala še tudi nekaj mesecev po vložitvi vloge. V zvezi s tem ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je sklepanje sodišča napačno in da je bilo potrebno plačati okna in se je tožnica obnašala racionalno.

9. Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da obstaja tudi krivdni razlog za neupravičenost do denarne socialne pomoči, saj je tožnica v mesecu septembru 2015 neodplačno prenesla svoj lastniški delež in sicer je polovico hiše na A. podarila sinu, stanovanje na naslov B. ulica 3 v C. pa podarila hčerki. S tem, ko je obe nepremičnini neodplačno prenesla je podan krivdni razlog za neupravičenost do denarne socialne pomoči po 11. točki drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZSVarPre.

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

11. Tožnici je bila z odločbo BPP 562/2016 z dne 24. 11. 2016 Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani odobrena brezplačna pravna pomoč. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, stroški njenega zastopanja bremenijo proračun.