Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je bilo med revizijskim postopkom o revidentovi prošnji za brezplačno pravno pomoč že odločeno in mu je bila ta odobrena (na podlagi njegove kasnejše prošnje po ZBPP), revident za vložitev revizije v tem upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa, saj si od izdaje navedene odločbe dalje svojega pravnega položaja ne more (več) izboljšati.
Revizija se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo (revidentovo) tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp 350/2010 z dne 20. 5. 2010. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila revidentovo prošnjo za oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja na podlagi 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s prvim odstavkom 27. a člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV), ker ni izpolnjeval finančnega kriterija.
2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka pri ugotavljanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči pravilno uporabila določbe ZBPP ter ZSV. Ni pravilno stališče tožnika, da bi morala tožena stranka pri presoji tožnikovega finančnega položaja po 13. členu ZBPP upoštevati tudi dejstvo, da zaradi plačilne nesposobnosti in insolventnosti podjetja prejema le 400,00 EUR, saj za takšno stališče ni podlage v ZBPP in ZSV. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke zato pravilna in zakonita.
3. Revident utemeljuje dovoljenost revizije z izpolnjevanjem pogojev, določenih v 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija iz vseh revizijskih razlogov. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo ali s sklepom ugodi reviziji in v celoti ali deloma razveljavi izpodbijano sodbo ter vrne zadevo v novo sojenje.
4. Revizija ni dovoljena.
5. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa revident svojega pravnega položaja, tudi če bi z revizijo uspel, ne more (več) izboljšati, pravni interes za revizijo ni podan.
6. V tem sporu je revident (iz tožbe izhaja, da je želel sprožiti dva stečajna postopka, enega nad sabo kot potrošnikom in enega nad sabo kot podjetnikom posameznikom) vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka iz prvega odstavka 233. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v postopku osebnega stečaja.
7. Iz podatkov, ki jih je prejelo Vrhovno sodišče, izhaja, da je bila revidentu med revizijskim postopkom brezplačna pravna pomoč (na podlagi ponovne vloge po ZBPP) v obliki plačila predujma za začetek osebnega stečaja z odločbo Bpp 706/2011 z dne 28. 9. 2011 odobrena, Okrožno sodišče v Kranju pa je nad tožnikom dne 18. 10. 2011 začelo postopek osebnega stečaja. Z navedeno odločbo pa je bilo odločeno tudi, da se prošnja prosilca kot potrošnika za odobritev navedene brezplačne pomoči zavrne, saj iz določb 3., 7. in 381. člena ZFPPIPP izhaja, da je mogoče nad prosilcem, ki je v smislu 7. člena ZFPPIPP podjetnik (in ne potrošnik), voditi le eno vrsto postopka stečaja, to je postopek osebnega stečaja.
8. Glede na takšno stanje obravnavane zadeve odločba tožene stranke, ki jo je revident izpodbijal s tožbo, očitno ne posega več v njegove pravice ali njegove neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Revident je izkazoval pravni interes v tem upravnem sporu do navedene odločitve pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kranju, torej do izdaje te odločbe 28. 9. 2011, od takrat dalje pa si svojega pravnega položaja (tudi če bi z revizijo uspel) v tem postopku ne more (več) izboljšati, zato od takrat dalje po presoji Vrhovnega sodišča tudi ne izkazuje več pravnega interesa za vložitev revizije v tem upravnem sporu.
9. ZUS-1 v četrtem odstavku 83. člena določa, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Na ta interes mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1) ves čas postopka, zato ni več podlage za presojo zakonitosti izpodbijane sodbe v revizijskem postopku.
10. Revizijsko sodišče je zato vloženo revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.