Jedro

Toženec je v odgovoru na tožbo pritrdil tožnikovih navedbam, da so bila tla mokra in spolzka in predstavlja ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožnik ni z ničemer dokazal, da so bila tla v garaži res spolzka in tako vzrok padca, kršitev 214. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in vrne zadeva temu sodišču v nov postopek.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik se je 13.6.2004 poškodoval v garaži tožene stranke, ko mu je na mastnih in mokrih tleh spodrsnilo, pri čemer si je zlomil kolk desne noge in odtrgal kito desne roke. Od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine za utrpelo nepremoženjsko škodo.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo in tožniku naložilo povračilo toženčevih pravdnih stroškov. Pod točko 2 izreka je odločilo še o ugovoru toženca zoper sklep o začasni odredbi, izpodbijani sklep razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe z dne 2.5.2008 v zvezi z dopolnitvijo predloga zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da se je drugostopenjsko sodišče v sodbi v celoti sklicevalo le na razloge prvostopenjskega sodišča, zato se tudi revident v celoti ponovno sklicuje na pritožbene razloge. Sodišče druge stopnje bi moralo v skladu z 214. členom ZPP šteti za priznana odločilna dejstva, dejstva, ki jih je v odgovoru na tožbo navedel toženec (da so bila tla v garaži mokra in spolzka). Ker je v skladu s sodno prakso VS RS (II Ips 24/99) mokra in mastna tla šteti za nevarno stvar, bi morali sodišči njegovemu tožbenemu zahtevku ugoditi. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija je utemeljena.

7. Toženec je v odgovoru na tožbo pritrdil tožnikovim navedbam, da so bila tla mokra in spolzka in predstavlja ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožnik ni z ničemer dokazal, da so bila tla v garaži res spolzka in tako vzrok padca, kršitev 214. člena ZPP.

8. Glede na konkretne okoliščine primera je treba presoditi, ali mokra in spolzka tla predstavljajo nevarno stvar ali pa gre za (krivdno) povzročitev nevarne okoliščine (ko zaradi ravnanja stranke stvar, ki sicer sama po sebi ni nevarna, takšna postane).

9. Škodljivo dejstvo je v dejanskem pogledu vzrok za nastanek škode. Gre za skupni pojem, s katerim označujemo ravnanje človeka ali dogodek, ki ni odvisen od človekove volje. Splošna prepoved povzročanja škode (10. člen OZ) ima kot temeljno načelo pomen vrednostnega merila, ki usmerja vsebinsko opredeljevanje ene izmed predpostavk odškodninske odgovornosti. Za nedopustno, protipravno dejanje gre, če oškodovalec prekrši pravo, ki varuje kakšen zavarovani interes oškodovanca. Pri tem ni potrebno, da prekrši določen predpis ali splošne norme pravnega reda. Zadostuje, da je njegovo ravnanje v nasprotju z običajnimi normami obnašanja in dobrimi običaji. Nevarnost (ogrožanje) je tako razlog, ki opravičuje prepoved ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. V konkretnem primeru ne more biti dvoma, da povzročitev mokrih, spolzkih tal v lastni garaži ne predstavlja škodljivega dejstva, je pa za odločitev v tej zadevi bistvenega pomena ugotovitev kakšno je bilo tožnikovo vedenje o stanju tal pred samim padcem.

10. Ker je podana relativna bistvena kršitev določbe pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP odločilo, kot izhaja iz prvega odstavka izreka. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.