Jedro

Če stranko zastopa kvalificirani pooblaščenec (odvetnik), se od slednjega pričakuje, da bo ravnal z ustrezno skrbnostjo dobrega strokovnjaka in se zanj tudi upravičeno domneva, da pozna osnovna postopkovna pravila, kot so ta, da je treba pri prvem pravdnem dejanju za stranko predložiti njeno pooblastilo za zastopanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

(1) Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo odgovor na tožbo in ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe, ker ga je vložil odvetnik brez hkratne predložitve pooblastila.

(2) Proti odločitvi se je pravočasno pritožila tožena stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da dopusti odgovor na tožbo in ugovor proti začasni odredbi. Priglaša pritožbene stroške. Meni, da je storjena kršitev iz 14. tč. 1. odst. 338. čl. ZPP, saj sklep nima drugih razlogov kot teh, da pooblastilo ni bilo predloženo, storjeni pa sta po njenem mnenju še kršitvi po 7. in 15. tč. istega določila. Pooblastilo "ponovno" prilaga. Opozarja, da je bila zavržena vloga žigosana s strani pooblaščenega odvetnika, da je bilo na njej navedeno, da je pooblastilo priloženo in da je lahko le vprašanje, ali je bila napaka storjena v administraciji odvetnikove ali sodne pisarne. Odvetnik namreč razpolaga z večjim številom pooblastil tožene stranke, saj jo zastopa v mnogih postopkih tudi pred istim sodiščem. Meni, da ni razumnega razloga, zakaj bi pooblastilo ne bilo v resnici predloženo. Zelo verjetno je, da se je zgodila napaka pri navedbi opravilne številke in je bila vloga s pooblastilom pomotoma vložena v spis P 268/2008 pri istem sodišču, kjer pa se pooblastilo odvetnika že nahaja. Prvo sodišče bi moralo vsaj opraviti poizvedbe pri pošti glede teže pošiljke. Sodišče bi moralo vlogo šteti vsaj kot nepopolno vlogo same stranke, ker jo ni podpisala in jo vrniti njej v popravo, sicer je na boljšem tista stranka, ki sploh nima pooblaščenega odvetnika, od tiste stranke, ki ga ima. Sodišča takšnih odločitev ne bi smela sprejemati, pač pa bi morala kvečjemu postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem RS, saj je nova določba 5. odst. 98. čl. ZPP protiustavna, jemlje pravico do sodnega varstva, kršena je tudi pravica do enakega varstva in do pravnega sredstva.

(3) Pritožba ni utemeljena.

(4) Očitana kršitev iz 14. in 15. tč. 1. odst. 338 čl. ZPP ni podana, saj je prvostopenjsko sodišče za svojo odločitev navedlo zadostne razloge, ki so jasni in ne nasprotujejo listinam v spisu. Iz dohodnega žiga zavržene vloge z dne 30. 12. 2008 (Odgovor na tožbo in ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe) izhaja, da je bila vložena v dveh izvodih z dvakrat po eno prilogo, ki je označena z B 1, to pa ni pooblastilo, pač pa kopija odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje B 20 Stol - južni del. (5) Tudi dejansko stanje je s tem pravilno in popolno ugotovljeno, domnevna napaka v sodni pisarni pa izključena. Zato ni bilo nobene potrebe (niti podlage) za opravo kakršnihkoli poizvedb o teži pošiljke na pošti. Na to tudi ne vpliva napačna navedba opr. št. na vlogi (P 268/2008 namesto P 300/2008) niti navedba, da je pooblastilo priloženo, niti odvetnikov žig na vlogi.

(6) Nadalje niti kršitev iz 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP po presoji pritožbenega sodišča ni storjena, niti niso bile kršene pritožnikove ustavne pravice. Res je, da pritožnikova argumentacija o tem, da bi vlogo stranke, ki bi jo ta vložila sama, sodišče vrnilo v popravo (da jo podpiše), med tem ko se odvetnikovo brez pooblastila zavrže, pokaže stranko, ki je ne zastopa odvetnik, v navidez bolj ugodnem položaju. Vendar je takšna, strožja sankcija (po novi, spremenjeni določbi 5. odst. 98. čl. ZPP) namenjena kot zahteva po skrbne(jše)m ravnanju odvetnikov. Če stranko zastopa kvalificirani pooblaščenec (odvetnik), se od slednjega pričakuje, da bo ravnal z ustrezno skrbnostjo dobrega strokovnjaka in se zanj tudi upravičeno domneva, da pozna osnovna postopkovna pravila, kot so ta, da je treba pri prvem pravdnem dejanju za stranko predložiti pooblastilo za zastopanje. Neugodne posledice, ki jih bo morebiti trpela stranka zaradi neskrbnost odvetnika, bo morala pač uveljaviti proti njemu.

(7) Ker tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa ni pokazal kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (366. čl. ZPP v zvezi 350. čl. ZPP), je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in sklep v izpodbijanem delu potrditi (2. odst. 365. čl. ZPP).

(8) Odločitev o stroških pritožbenega postopka je zajeta v odločitvi o njegovi pritožbi in temelji na določbi 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP.