Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic, zato morajo biti podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine, da bi odstranitev nelegalne gradnje predstavljala zelo hudo posledico. Revident takih posebej kvalificiranih okoliščin ni izkazal, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 06122-3637/2005 z dne 14. 3. 2011. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno inšpekcijsko odločbo, izdano na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), med drugim odločil, da mora revident ustaviti gradnjo in v roku enega meseca po vročitvi te odločbe odstraniti zidan počitniški objekt in drvarnico tam navedenih dimenzij na tam navedenem zemljišču. Tožena stranka je z odločbo, št. 0612-161/2011/2 z dne 12. 12. 2011, delno ugodila revidentovi pritožbi in prvostopenjsko določbo odpravila v delu, ki se nanaša na drvarnico, v preostalem pa je pritožbo zavrnila. V upravnem postopku je ugotovljeno, da je počitniški objekt, ki se nahaja v območju Triglavskega narodnega parka, zgrajen brez gradbenega dovoljenja. Njegova legalizacija pa glede na Uredbo o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Bohinj (v nadaljevanju Uredba) ni možna.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. sklepi X Ips 346/2010, X Ips 149/2010, X Ips 159/2010) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. Zelo hude posledice je revident utemeljil z navedbami, da mu bo zaradi odstranitve objekta nastala materialna škoda, ki je zaradi hude finančne krize ne bo mogel nadomestiti. Odstranitev objekta mu bo povzročila tudi duševne bolečine, saj je, tako kot njegova mati, na objekt, ki ga je pred 35 leti zgradil sedaj pokojni oče, čustveno navezan. Navaja še, da bo v kratkem sprejeta sprememba ZGO-1, ki bo v prehodnih določbah omogočala legalizacijo objektov, zgrajenih pred 25. 6. 1991, zato bo objekt lahko legaliziral. V primeru rušitve objekta pred spremembo ZGO-1 mu bo zato nastala nenadomestljiva škoda.

7. S temi navedbami revident zatrjevanih zelo hudih posledic ni izkazal. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah (npr. X Ips 225/2009, X Ips 407/2009, X Ips 387/2010, X Ips 508/2010, X Ips 145/2011) zavzelo stališče, da odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic ter da morajo biti podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine, da bi odstranitev nelegalne gradnje predstavljala zelo hudo posledico. Revident takih posebej kvalificiranih okoliščin ni izkazal. V obravnavani zadevi gre namreč za počitniški objekt in revident temu, da je bil objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja, niti ne oporeka. Novela ZGO-1D (Ur. l. RS, št. 57/2012), ki velja od 27. 7. 2012 in na katero se sklicuje, pa določbe o legalizaciji objektov, zgrajenih pred 25. 6. 1991, ne vsebuje. Zato revident z navedbami o materialni škodi in duševnih bolečinah, ki niso niti konkretizirane niti izkazane, zatrjevanih zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. 8. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.