Jedro

Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrnilo kot neutemeljeno

Izrek

Predlog se zavrne

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožniku iz naslova poslovne uspešnosti obračuna in izplača: za leto 2015 znesek 9.369,90 EUR, za leto 2016 znesek 3.890,56 EUR, za leto 2017 znesek 2957,48 EUR in za leto 2018 znesek 9.513,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti. Zavrnilo je višji zahtevek za plačilo razlike do zneska 34.680,70 EUR (I. točka izreka). Zavrnilo je tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti dne 10. 9. 2019 podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, za ugotovitev da sta stranki še vedno v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi z dne 1. 9. 2010, za poziv tožnika nazaj na to delovno mesto in priznanje vseh pravic, ki izvirajo iz te pogodbe (II. točka izreka). Zavrnilni del sodbe glede plačila poslovne uspešnosti, ki je tožniku na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi pripadala v višini 12% njegovih prejemkov iz naslova plače, izplačanih za preteklo leto, temelji na stališču, da je tožnik v osnovno za izračun neutemeljeno štel tudi prejete bonitete, regres za letni dopust, povračila stroškov in jubilejne nagrade. Zahtevek za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe, ki jo je tožnik sprejel, je bil zavrnjen na podlagi ocene, da je tožena stranka dokazala organizacijske spremembe, zaradi katerih delo tožnika, pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ni več potrebno.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskim ugotovitvenimi in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: ‒ ali je zakonita in utemeljena odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi 1. točke prvega odstavka 89. člena ZDR-1, čeprav je delavec pri delodajalcu že od leta 1998 edini pravnik, ki vse odtlej dalje opravlja po obsegu in vsebini enake strokovne pravne naloge, kljub temu, da je delodajalec s pravnimi akti izkazal reorganizacijo delovnega procesa, s katero so prenesene delovne naloge predstavljale zanemarljiv obseg dela delavca in po kateri delavec še naprej ostaja edini pravnik v podjetju; ‒ ali je zakonita in utemeljena odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi 1. točke prvega odstavka 89. člena ZDR-1, v primeru, ko delodajalec s pravnimi akti izkaže reorganizacijo delovnega procesa že 22 let edinega pravnika v podjetju, pri čemer delavec na ponujenem in tudi sprejetem novem delovnem mestu opravlja v bistvenem delu istovrstne delovne naloge, ki zahtevajo enako usposobljenost, enako vrsto in stopnjo izobrazbe in pridobljena znanja ter enako poznavanje delovanja podjetja; ‒ ali je drugostopenjsko sodišče v izpodbijani odločitvi s tem, ko je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, pri čemer v obračunu delavčeve plače v smislu določbe drugega odstavka 126 člena ZDR-1, ki predstavlja osnovo za izračun delavčeve poslovne uspešnosti po pogodbi o zaposlitvi, ni upoštevalo tudi poslovne uspešnosti za preteklo leto, pravilno uporabilo materialno pravo, konkretno drugi odstavek 126. člena ZDR-1; ‒ ali je materialno pravno pravilno stališče drugostopenjskega sodišča, ko je potrdilo prvostopenjsko sodbo, da se v primeru v pogodbi o zaposlitvi dogovorjene poslovne uspešnosti, slednja ne upošteva pri letnem obračunu delavčeve plače, kot je ta definirana v drugem odstavku 126. člena ZDR-1, pri čemer letni prejemki iz naslova plače delavca po pogodbi o zaposlitvi predstavljajo podlago za obračun in izplačilo poslovne uspešnosti za tekoče leto.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog zavrnilo.

7. Odločitev je bila sprejeta soglasno.