Jedro

Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine s pravnomočno sodno odločbo, o njeni odmeri in višini pa je odločila tožena stranka. O tem, ali tožnik na dan 6. 1. 2009 izpolnjuje tudi pogoje za starostno pokojnino, s čimer bi imel možnost izbire na podlagi 177. člena ZPIZ-1, tožena stranka ni odločala. Zato ji je sodišče druge stopnje utemeljeno naložilo, da o tem odloči in nato v skladu z izbiro tožnika ugotovi, katero pokojnino bo užival.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnik krije sam svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, s katerima je bila dokončno zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zavrnilo je tudi zahtevek za priznanje starostne pokojnine od 1. 6. 2009 dalje. Presodilo je, da ima na podlagi jasne določbe 79. člena ZPIZ-1 pravico do uveljavitve pokojnine po svoji izbiri tisti zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za pridobitev tako starostne kot invalidske pokojnine. Tožnik ob nastanku invalidnosti pogojev za starostno pokojnino ni izpolnjeval. 2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnika, izpodbijani odločbi tožene stranke razveljavilo in ji zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Navedlo je, da je izpolnjevanje pogojev za invalidsko in za starostno pokojnino po določbi 79. člena ZPIZ-1 vezano na dan nastanka invalidnosti, to je v konkretnem primeru 17. 3. 2005. Iz zahteve, vložene pri toženi stranki, in iz tožbe izhaja, da tožnik ni zatrjeval izpolnjevanja pogojev na navedeni datum in tudi ni uveljavljal priznanja starostne pokojnine od tega dne. Zahtevo za priznanje starostne pokojnine je vložil 6. 3. 2009, ker je menil, da je v trenutku izdaje odločbe o priznanju invalidske pokojnine (6. 1. 2009) izpolnjeval tudi pogoje za priznanje starostne pokojnine. Tožnik je imel pravico do izbire med pokojninama na podlagi 177. člena ZPIZ-1, tožena stranka pa z izpodbijanima odločbama ni odločila o tem, ali je tožnik 6. 1. 2009 izpolnjeval pogoje za starostno pokojnino ter o njegovi izbiri, katero pokojnino bo užival. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je za odločanje uporabila določbo 79. člena ZPIZ-1 in te določbe ni mogoče spregledati ter nadomestiti z izbiro med pokojninami iz obveznega zavarovanja po določbi 177. člena ZPIZ-1, kot je zmotno odločilo pritožbeno sodišče. 4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča druge stopnje, da je pravna podlaga za odločitev o zahtevku tožnika določba 177. člena ZPIZ-1 in ne določba 79. člena istega zakona, ki jo je upoštevala tožena stranka. Tudi glede na umestitev določbe 79. člena v zakonu, pride le-ta v poštev v primerih, ko zavarovanec ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino in sočasno tudi pogoje za starostno pokojnino. Če pogojev za slednjo ob nastanku invalidnosti ne izpolnjuje, nima kaj izbirati in tožnik take izbire tudi ni uveljavljal. 7. Določba 177. člena pa je v zakonu umeščena med splošne določbe o pridobitvi, uživanju in izgubi pravic. Zavarovanec, ki v določenem trenutku izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri. To ne pomeni (enako sicer tudi v primeru 79. člena ZPIZ-1), da izgubi pravico do druge pokojnine. Uživa lahko le eno, pravica do druge pa mu miruje.

8. Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine s pravnomočno sodno odločbo, o njeni odmeri in višini pa je odločila tožena stranka. Najprej z začasno odločbo z dne 21. 1. 2009, nato pa z odločbo z dne 17. 12. 2009. Tožnik je bil obvezno zavarovan do 5. 1. 2009, zato mu je bila z navedenima odločbama priznana invalidska pokojnina od 6. 1. 2009 dalje. Tožnik je 21. 1. 2009 vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine. To zahtevo je tožena stranka z izpodbijanima odločbama zavrnila, vendar z zmotnim sklicevanjem na določbo 79. člena ZPIZ-1. O tem, ali tožnik na dan 6. 1. 2009 izpolnjuje tudi pogoje za starostno pokojnino, s čimer bi imel možnost izbire na podlagi 177. člena ZPIZ-1, tožena stranka ni odločala. Zato ji je sodišče druge stopnje utemeljeno naložilo, da o tem odloči in nato v skladu z izbiro tožnika ugotovi, katero pokojnino bo užival. 9. Ker revizijski razlog ni podan in je izpodbijana sodba ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilna in zakonita, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

10. O stroških revizijskega odgovora je sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP, saj navedbe v odgovoru za odločitev niso prispevale ničesar bistvenega.