Jedro

Tožniku je bila od dne 6. 1. 2009 dalje priznana pravica do invalidske pokojnine. Če na ta dan izpolnjuje tudi pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, lahko izbere, katero pokojnino bo užival.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi in odpravita odločbi tožene stranke št.... z dne 6. 5. 2009 in št. ... z dne 16. 3. 2009 ter zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 447,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbe v višini 294,72 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 6. 5. 2009 in št. ... z dne 16. 3. 2009 in se mu prizna starostna pokojnina od izpolnitve pogojev zanjo dalje, to je od 1. 6. 2009 dalje in mu povrnejo stroški upravnega in sodnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila, v roku 15 dni.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je odločitev sodišča napačna, saj bi sodišče moralo kot predhodno vprašanje obravnavati pravni interes tožnika za pravdo in sicer bi moralo naložiti tožencu, da predloži informativni izračun, koliko bi znašala starostna pokojnina tožnika, v kolikor bi bil do nje upravičen, šele potem bi moralo odločati o temelju in upravičenosti do tožbenega zahtevka. Tožnik je do informacije o višini starostne pokojnine nedvomno upravičen, toženec pa mu je to pravico ves čas kratil, tako pred postopkom, kot med njim. V kolikor bi se izkazalo, da je starostna pokojnina nižja od invalidske, tožnik ne bi imel pravnega interesa za vložitev pritožbe in bi že sam nemudoma tožbo umaknil, sicer pa bi sodišče moralo tožbeni zahtevek tako ali tako zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa kot procesne predpostavke spora. Do tega spora je namreč prišlo predvsem iz razloga, ker je tožniku uslužbenka toženca dejala, da bi bila njegova starostna pokojnina višja od invalidske, ni mu pa je hotela izračunati. Tudi sicer toženec ni obrazložil, ali je izračun invalidske pokojnine v skladu z začasno odločbo z dne 21. 1. 2009 sploh pravilen ali ne, glede na to, da tožniku stalne odločbe o odmeri invalidske pokojnine še po treh letih ni uspel izdati. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v tem sporu v skladu z določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 6. 5. 2009 ter prvostopne odločbe iste opravilne številke z dne 16. 3. 2009, s katero je zavrnil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine, na podlagi 79. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s sprem., v nadaljevanju ZPIZ-1) z obrazložitvijo, da je tožnik do dneva nastanka invalidnosti dopolnil 54 let in da ni izpolnil pogojev iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine.

V 79. členu ZPIZ-1 je določeno, da zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino in pogoje za starostno pokojnino lahko uveljavi po svoji izbiri pravico do invalidske pokojnine ali pravico do starostne pokojnine.

Izpolnjevanje pogojev za invalidsko pokojnino in za starostno pokojnino je po tej določbi vezano na dan nastanka invalidnosti, v konkretnem primeru je to 17. 3. 2005. Kot izhaja iz zahteve vložene pri tožencu in enako iz tožbe, tožnik tega, da je izpolnil pogoje za starostno pokojnino že 17. 3. 2005 ni zatrjeval in od tega dne tudi ni uveljavljal priznanja starostne pokojnine.

Tožnik je zahtevo za priznanje starostne pokojnine pri tožencu vložil 6. 3. 2009, ker je menil, da 6. 1. 2009 (od dneva, ko ima z odločbo št. ... z dne 17. 12. 2009 priznano pravico do invalidske pokojnine v znesku 739,93 EUR na mesec od 6. 1. 2009) izpolnjuje tudi pogoje za priznanje starostne pokojnine.

Pravna podlaga za odločitev o takšni zahtevi je podana v 1. odstavku 177. člena ZPIZ-1. Ta določa, da zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri.

S to določbo je urejeno vprašanje izbire pokojnine, ko zavarovanec izpolni pogoje do dveh ali več pokojnin. Čeprav ni izrecno zapisano, glede na to, da lahko uživa samo eno, zavarovanec vsako od pokojnin, za katero izpolnjuje pogoje, lahko tudi uveljavlja in na to izbere eno izmed njih, ki jo bo užival. Toženec o takšni tožnikovi zahtevi vloženi 6. 3. 2009, z izpodbijanima odločbama še ni odločil in ni ugotavljal, ali je tožnik na dan 6. 1. 2009, ko mu je bila priznana pravica do invalidske pokojnine, izpolnil pogoje tudi za priznanje pravice do starostne pokojnine. Posledično tudi ni ugotavljal njene višine in odločal o tožnikovi izbiri, katero od pokojnin bo užival. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi zahtevi ugodilo in v skladu s 5. alineo 358. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju ZPP) izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je izpodbijani odločbi toženca št. ... z dne 16. 3. 2009 in iste opravilne številke z dne 6. 5. 2009 odpravilo in v skladu s 1. alineo 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 vrnilo zadevo tožencu v novo odločanje in nov postopek, ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, ugotavljanje le tega pa bi bilo pred sodiščem, zlasti glede samega izračuna starostne pokojnine daljše in povezano z dodatnimi aktivnostmi. V novem postopku bo toženec ugotovil, ali je tožnik na dan 6. 1. 2009 izpolnil pogoje za starostno pokojnino ali ne. V primeru pozitivne ugotovitve, bo starostno pokojnino tudi odmeril in dal tožniku možnost, da izbere eno od dveh pokojnin, ki jo bo užival. Ker je tožnik v tem sporu uspel, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 154. člena ZPP tožniku priznalo stroške postopka v višini 447,00 EUR, to je v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008, v nadaljevanju ZOdvT) po tar. št. 3100 nagrado za postopek 183,30 EUR, po tar. št. 3102 nagrado za narok v višini 169,20 EUR, po tar. št. 6002, 20,00 EUR pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve ter po tar. št. 6007 DDV 20 % in jih naložilo v plačilo tožencu v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Glede na to, da je tožnik uspel s pritožbo, je pritožbeno sodišče tožniku priznalo tudi stroške pritožbe v skupnem znesku 294,72 EUR, to je nagrado za postopek po tar. št. 3210 v višini 225,60 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR ter 20 % DDV po tar. št. 6007 in jih naložilo v plačilo toženi stranki v roku 8 dni.