Jedro

Resna grožnja je nedoločen pravni pojem (pravni standard), ki ga je v vsakem posamičnem primeru potrebno vsebinsko napolniti z navedbo konkretnih okoliščin, iz katerih je mogoče ugotoviti, (i) na katero kazenskopravno dobrino se grožnja nanaša in (ii) ali je grožnja prikazana kot objektivno uresničljiva. Če je obdolženčeva izjava dvoumna in omogoča različne interpretacije, mora opis dejanja vsebovati navedbo nadaljnjih okoliščin, iz katerih izhaja, da gre za resno grožnjo zoper katero izmed taksativno določenih kazenskopravnih dobrin.

Vrhovni državni tožilec v svojem odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti ocenjuje, da je sodišče pri presoji objektivne resnosti grožnje pravilno upoštevalo okoliščine konkretnega primera, zlasti vsebino grožnje, kontekst, v katerem je bila podana, ter odnos med A. A. in oškodovancem. Vrhovno sodišče tem navedbam ni moglo slediti, saj z ugotavljanjem dejstev v okviru dokazne ocene ni mogoče odpraviti pomanjkljivosti v izreku sodbe.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se obdolženi A. A., rojen ... v Prijedoru, Bosna in Hercegovina, EMŠO: ..., s stalnim bivališčem na naslovu ..., Beograd, Republika Srbija, državljan Republike Srbije ter Bosne in Hercegovine, mizar, s končano osnovno šolo in srednjo strojno šolo, brez zaposlitve, brez dohodkov in premoženja, samski, brez otrok, na prostosti, iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), oprosti obtožbe, da je z namenom ustrahovati drugega, resno zagrozil, da bo napadel njegovo življenje, ko je dne 11. 01. 2021 iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor, kjer se nahaja v priporu zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine po 205. členu KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, storjenega dne 19. 12. 2019 v Mariboru na škodo družbe A. d.o.o., katere lastnica je žena B. B., B. B. po pošti poslal voščilnico z motivom rdeče vrtnice na klavirju, pri čemer mu je med ostalim napisal: „Želim ti vse najboljše za tvoj 39-ti rojstni dan! Upam, da je s tabo vse dobro v teh težkih corona časih. Srečen sem, da mirno spiš zaradi vsega... Jaz sem v redu in pričakujem, da bom zelo kmalu na svobodi. Vse najboljše ti želio...“, zaradi česar se je B. B. počutil ogroženo in prestrašeno, saj je prejeto voščilnico razumel kot grožnjo, izrečeno njemu in njegovi družini, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

II. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovih zagovornikov bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo II K 27618/2021 z dne 21. 12. 2021 A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 in mu po istem zakonskem določilu izreklo kazen tri mesece zapora, oprostilo pa ga je povrnitve stroškov kazenskega postopka. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo IV Kp 27618/2021 pritožbo zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obdolženca pa je oprostilo plačila sodne takse.

2. Zagovorniki A. A. so zoper izpodbijano pravnomočno sodbo vložili zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi, kot navajajo v uvodu, vseh razlogov po prvem odstavku 420. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlagajo, da pravnomočno odločbo spremeni oziroma jo razveljavi in vrne v ponovno sojenje.

3. Vrhovni državni tožilec mag. Harij Furlan je na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovoril, da vložniki v zahtevi izražajo nestrinjanje z dokazno oceno sodišča in ponujajo lastno oceno dokazov, s tem pa uveljavljajo nedovoljen izpodbojni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca posredovalo obdolžencu in njegovim zagovornikom, ki so v svoji izjavi poudarili, da iz opisa dejanja ne izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja.

B.

5. Vložniki v zahtevi za varstvo zakonitosti prvenstveno uveljavljajo kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. Navajajo, da v obravnavanem primeru grožnja ni zadostno konkretizirana, saj v izjavi ni mogoče zaznati prikazovanja bodočega zla.

6. Kaznivo dejanje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 stori, kdor komu zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo. Grožnja je prikazovanje bodočega zla oziroma neugodnosti, ki se mora nanašati na eno izmed taksativno določenih kazenskopravnih dobrin: oškodovančevo življenje ali telo, njegovo prostost ali premoženje velike vrednosti. Grožnja je resna, če storilec zlo ali neugodnost prikazuje kot posledico, ki je odvisna od njegove volje, in s tem objektivno ustvari vtis njene uresničljivosti.1 Resna grožnja je nedoločen pravni pojem (pravni standard), ki ga je v vsakem posamičnem primeru potrebno vsebinsko napolniti z navedbo konkretnih okoliščin, iz katerih je mogoče ugotoviti, (i) na katero kazenskopravno dobrino se grožnja nanaša in (ii) ali je grožnja prikazana kot objektivno uresničljiva. Vrhovno sodišče je že večkrat presodilo, da je potrebno v dejanskem opisu določno opredeliti tako vsebino grožnje kot tudi njeno objektivno uresničljivost in da na vsebino in pomen obdolženčevega ravnanja ni mogoče sklepati le iz subjektivnih občutkov in ravnanja oškodovanca. Če je obdolženčeva izjava dvoumna in omogoča različne interpretacije, mora opis dejanja vsebovati navedbo nadaljnjih okoliščin, iz katerih izhaja, da gre za resno grožnjo zoper katero izmed taksativno določenih kazenskopravnih dobrin (sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 388/2006 z dne 14. 12. 2006, I Ips 240/2010 z dne 9. 12. 2010, I Ips 6007/2010-72 z dne 26. 1. 2012 in I Ips 54545/2011-77 z dne 11. 12. 2014).

7. Vrhovno sodišče pritrjuje vložnikom, da dejanje, ki je opisano v izreku izpodbijane pravnomočne sodbe, ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Iz vsebine zapisa, ki ga je A. A. oškodovancu poslal v voščilnici z motivom rdeče vrtnice na klavirju, ni mogoče razbrati, kakšno bodoče zlo ali neugodnost naj bi prikazoval. A. A. je oškodovancu poslal čestitko iz zavoda za prestajanje kazni zapora, kjer se je nahajal v priporu zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine na škodo gospodarske družbe v lasti oškodovančeve žene. Glede na to okoliščino je njegovo voščilo ob oškodovančevem rojstnem dnevu, izražanje zadovoljstva nad oškodovančevim mirnim spanjem ter izjavo, da bo zelo kmalu na svobodi, nedvomno mogoče razumeti kot aluzijo na omenjeni kazenski postopek in namigovanje na morebitne negativne posledice za oškodovanca, ki bi lahko sledile njegovi izpustitvi na prostost. Vendar pa v teh izjavah ni mogoče prepoznati objektivno uresničljive grožnje z napadom na oškodovančevo življenje ali telo, prostost ali premoženje velike vrednosti. Obdolženčev zapis je dvoumen, dopušča več enakovrednih razlag in ne vsebuje nobenega konkretnega podatka o tem, kaj naj bi se zgodilo po njegovi izpustitvi na prostost, kakšna negativna posledica naj bi s tem nastala za oškodovanca in na kateri izmed taksativno navedenih kazenskopravnih dobrin naj bi se odrazila.

8. Vrhovni državni tožilec v svojem odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti ocenjuje, da je sodišče pri presoji objektivne resnosti grožnje pravilno upoštevalo okoliščine konkretnega primera, zlasti vsebino grožnje, kontekst, v katerem je bila podana, ter odnos med A. A. in oškodovancem. Vrhovno sodišče tem navedbam ni moglo slediti, saj z ugotavljanjem dejstev v okviru dokazne ocene ni mogoče odpraviti pomanjkljivosti v izreku sodbe. S tem, ko sta sodišči ugotavljali širši kontekst obdolženčevih izjav (11. točka obrazložitve prvostopenjske sodbe in 8. točka obrazložitve drugostopenjske sodbe), sta ugotavljali dejstva, ki jih tožilec ni vključil v konkretni opis dejanja po obtožnem predlogu.

C.

9. Vrhovno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da A. A. z dejanjem, ki se mu očita v izpodbijani pravnomočni sodbi, ni izpolnil zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 135. člena KZ-1 oziroma zakonskih znakov kakšnega drugega kaznivega dejanja, zaradi česar je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca na podlagi 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.

10. Glede na izid postopka s tem izrednim pravnim sredstvom na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovih zagovornikov bremenijo proračun.

11. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.

1 Prim. M. Šošić: 135. člen, v: Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1) – 1. knjiga (ur. D. Korošec _et al_.), Uradni list RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2019, str. 604-605.