Jedro

Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 275/2014 z dne 11. 12. 2014 že presodilo, da analiza položaja oporočnih zakonitih dedičev v pravdah za razveljavitev oporoke ne narekuje sklepanja, da bi morali biti poleg oporočnih dedičev s tožbo na pasivni strani zajeti tudi zakoniti dediči (razen tistih, ki so vložili tožbo).

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se v delu odločitve, ki se nanaša na prvo toženko, razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik oporočni in zakoniti dedinji po pokojni A. G. oporeka pravico do dedovanja z navedbami o obstoju druge oporoke. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnika iz razloga, ker je druga toženka umrla že pred vložitvijo tožbe, kar predstavlja tako procesno pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Presodilo je, da sta toženi stranki glede na navedbe tožnika nujni sospornici.

3. Tožnik je zoper pravnomočni sklep v delu, ki se nanaša na prvo toženko, vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in kršitve 22. ter 33. člena Ustave. Navaja, da toženki nista enotni, nujni sospornici, ker pok. H. G. v nobenem primeru ne bi bila poklicana k dedovanju, saj ne sodi v krog zakonitih dedičev po pokojni A. G. Argumentira, zakaj višje sodišče ni zadostilo zahtevam 22. člena Ustave po obrazloženi sodni odločbi, saj se sodišče ni opredelilo do vseh navedb pritožnika (sedaj revidenta). Druga toženka ne sodi v krog zakonitih dedičev, kar izhaja tudi iz sklepa o dedovanja, v katerem je razvidno, da je bila k dedovanju kot edina dedinja do celote poklicana zapustničina pranečakinja V. T. (prva toženka). Le-ta je bila k dedovanju poklicana po zakonu in sicer na podlagi vstopne pravice po očetu M. G. in ne po mami H. (drugi toženki). Sodišče bi tako moralo tožbo zavreči le zoper prvo toženko. Predlaga, da Vrhovno sodišče sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. V pravdi po tožbi o neveljavnosti oporoke so glede sosporništva na pasivni strani v literaturi stališča različna.

7. Vprašanje pravilnosti odločitve sodišč je odvisna od vprašanja, ali je na pasivni strani podano nujno sosporništvo. Pri vprašanju, ali je tožena prava stranka (vsi nujni sosporniki), gre glede na pravila materialnega prava o nujnem sosporništvu za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava (utemeljenosti tožbenega zahtevka).Namen nujnega sosporništva v pravdah o obsegu zapuščine je preko enotnosti postopanja za vse udeležence materialnopravnega razmerja zagotoviti enako rešitev spora; do delitve zapuščine so pravice dedičev enotne in nedeljive - dediči imajo le svoje deleže v skupnosti dedičev. Dediščinska skupnost nastane z uvedbo dedovanja, a le, kadar je dedičev več in oporočitelj ni že sam opravil delitve vseh stvari in pravic iz zapuščine med njih. V konkretnem primeru argument dediščinske skupnosti kot razlog za nujno sosporništvo na pasivni strani odpade že zato, ker še ni mogoč zaključek, da bi dediščinska skupnost sploh nastala: na podlagi oporoke ni nastala, ker je oporočna dedinja ena sama, na podlagi zakona pa ni nastala zato, ker v sporu o izpodbojnosti, ničnosti in neobstoju oporoke še ni odločeno, oporoka glede zapuščine, glede katere je napravljena, pa izključuje dedno pravico zakonitih dedičev (zapuščino A. G., ki je z oporoko razpolagal z vsem svojim premoženjem, torej lahko dedujejo v celoti ali oporočna dedinja ali zakoniti dediči, ne pa oboji).

8. Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 275/2014 z dne 11. 12. 2014 na dopuščeno pravno vprašanje - ali morajo biti pri tožbi glede neveljavnosti/ničnosti/neobstoja oporoke na pasivni strani hkrati zajeti oporočni in zakoniti dediči ali le oporočni dediči - odgovorilo nikalno. Presodilo je, da tudi analiza položaja oporočnih in zakonitih dedičev v pravdah za razveljavitev oporoke ne narekuje sklepanja, da bi morali biti poleg oporočnih dedičev s tožbo na pasivni strani zajeti tudi zakoniti dediči (razen tistih, ki so vložili tožbo). V konkretnem primeru to pomeni, da je neodvisno od vprašanja, ali je (pokojna) druga toženka bila poklicana k dedovanju na podlagi zakona ali ne, presoja sodišč o nujnem sosporništvu na pasivni strani zmotna.

9. Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 380. člena (Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) reviziji ugodilo in sklepa nižjih sodišč v delu odločitve, ki se nanaša na prvo toženko razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče bo moralo v novem postopku o tožbi odločiti vsebinsko.

10. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Najstrožje je stališče, da so vsi oporočni dediči nujni sosporniki (tako Ude, L., Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2002, stran 184 in Betetto, N., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2006, stran 258). Po drugem je treba tožiti vse, ki jim po oporoki pripada kakšna korist (poleg oporočnih dedičev tudi volilojemnike), ki pa so enotni in ne nujni sosporniki (Kreč, M. in Pavić, Đ., navedeno delo, stran 195). Po tretjem stališču dediči iz izpodbijane oporoke niso nujno niti enotni sosporniki: niso tedaj, če se oporoka izpodbija samo glede posameznih dedičev, ker je po materialnem pravu mogoče oporoko razveljaviti tudi samo glede teh (posameznih) dedičev in sodba o razveljavitvi učinkuje samo zoper njih (glede sosporništva glej Galič, A., navedeno delo, stran 176, glede materialnopravne možnosti, da je oporoka lahko neveljavna samo deloma oziroma so neveljavne le njene posamezne določbe glej Zupančič, K. in Žnidaršič Skubic, V., navedeno delo, stran 123).

Op. št. (2): Primerjaj Rijavec, V., v Juhart, M. in soavtorji, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 372. Op. št. (3): VSRS sklep II Ips 275/2014 z dne 11.12.2014.