Jedro

Tožena stranka je na podlagi posnetkov video nadzora ugotovila, da je tožnik (prodajalec v bencinskem servisu) svojim strankam v nasprotju z Navodilom o poslovanju bencinskega servisa dovolil delo na računalnikih. Video nadzor je v enem primeru celo pokazal, da je tožnik zapustil prodajni pult in stranko pustil samo pri blagajni ter s tem dopustil, da je imela dostop tudi do denarnih sredstev, srečk in vrednostnih papirjev. S takšnim svojim ravnanjem je tožnik huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 14. 12. 2011 nezakonita; zavrnilo je zahtevek za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 15. 12. 2011 in še vedno traja, zaradi česar ga je delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo, mu priznati delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja od prenehanja delovnega razmerja dalje, mu za to obdobje obračunati bruto plačo v skladu s pogodbo o zaposlitvi št. … z dne 19. 1. 2011, plačati ustrezne davke in prispevke ter mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega izplačila dalje (I. točka izreka). Poleg tega je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Tožnik se je pritožil zoper sodbo iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovite dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po določbah 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da njegova ravnanja ne morejo pomeniti hujših kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi bile podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kršitev, ki se nanaša na poseg v računalniški sistem bencinskega servisa, ni opredeljena v aktih tožene stranke kot hujša kršitev delovnih obveznosti. Sodišče navaja, da je nenadzorovana uporaba programov na računalniku na desni strani pulta dopuščala strankam možnost poškodovanja in zlorab programov. Vendar je glede tega ugotovilo zgolj abstraktno nevarnost, ki v danih okoliščinah ni pomenila velike nevarnosti. Tožnik je bil v prodajalni večino časa sam, zaradi česar je bil primoran, da se je ustrezno znašel in da je uspešno zadostil vsem nalogam, ki jih je moral opraviti med delovnim časom. Meni, da očitano ravnanje ni povzročilo toženi stranki nikakršne škode. Tožnik je v zvezi s shranjevanjem cigaret dobil ustna navodila, da se cigarete lahko hranijo pod prodajnim pultom in ne v skladišču. Sodišče njegovi izpovedbi ni dalo nikakršnega pomena, pri čemer je nekritično sledilo izpovedbi priče A.A.. V konkretnem primeru ni mogel ravnati naklepno in huje kršiti delovne obveznosti, saj je upošteval navodila nadrejenih delavcev. Zato predlaga da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da njegovim zahtevkom v celoti ugodi oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče v sporu pravilno razsodilo. Po izvedenih dokazih je ugotovilo, da je tožnik omogočil strankam, da so same uporabljale računalnik, za katerega je bil zadolžen po službeni dolžnosti, kar predstavlja skrajno neodgovorno ravnanje. Poleg tega ni upošteval navodila nadrejenih o shranjevanju cigaret, kar so potrdile zaslišane priče. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in v celoti potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijana sodba v odločilnih dejstvih pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdano sodbo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

V tem sporu se prosoja utemeljenost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je dne 14. 12. 2011 podala tožena stranka tožniku. Pravna podlaga za takšno odpoved je v določbi 1. odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in spremembe), po kateri delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi delavca, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz odpovednega razloga po določbi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, zaradi storitve hujših kršitev delovnih obveznosti. Pri pojmu hujše kršitve gre za pravni standard, ki je predmet materialno pravne presoje v posameznem primeru, ali so očitana dejanja delavca takšne narave, da ustrezajo temu pojmu. V tej zvezi je pomembno, da mora biti kršitev pogodbenih in drugih obveznosti (ob izkazani hudi malomarnosti ali naklepu) po obsegu, intenzivnosti in morebitnih drugih okoliščinah konkretnega primera takšne narave, da opravičuje takojšnjo odpoved pogodbe.

Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi v izpodbijani sodbi, da je tožena stranka zakonito in iz utemeljenih odpovednih razlogov izredno odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu prodajalca v bencinskem servisu Ž. Tožena stranka je na podlagi posnetkov video nadzora za dneve 7. 11. 2011, 4. 11. 2011 in 15. 11. 2011 ugotovila, da je tožnik svojim strankam v nasprotju z Navodilom o poslovanju bencinskega servisa (v nadaljevanju: Navodila) dovolil opravljanje z računalnikom za prodajnim pultom servisa. Stranke so v navedenih primerih na računalniku tožene stranke pregledovale prireditve A. in izdelke B., kar je v nasprotju z Navodili, saj delavec v nobenem primeru ne sme nezaposlenim osebam dovoliti posega v opremo in programe osebnih računalnikov na bencinskem servisu, takšna kršitev pa skladno z Navodili pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti. Video nadzor je v enem primeru celo pokazal, da je tožnik zapustil prodajni pult in stranko pustil samo pri blagajni ter s tem dopustil, da je imela dostop tudi do denarnih sredstev, srečk in vrednostnih papirjev. Tožnik tega v izpovedbi ni zanikal. Zagovarja se, da je stranke osebno poznal, vendar ga to ne more razbremeniti kršitve, saj skladno z Navodili ne bi smel dovoliti osebam, ki niso bile zaposlene na servisu, zadrževanje za prodajnim pultom in poseganja v računalniški sistem tožene stranke. V tej zvezi pritožba zmotno opozarja, da v konkretnih primerih za toženo stranko ni nastala škoda, in da očitne kršitve nimajo velike teže. Vendar je za presojo tega dejstva pomembno, da je nenadzorovana uporaba računalnika s strani strank dopuščala možnost poškodovanja in zlorabe programov, kar za toženo stranko ne more biti sprejemljivo. To pa nasprotuje tudi določbi 35. člena ZDR, po kateri se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo v izpodbijani sodbi, da je tožnik huje kršil delovne obveznosti, ker dne 15. 11. 2011 ob zaključku poslovanja ni pospravil iz prodajalne 82 zavojev cigaret v kartonsko škatlo in jih odnesel v zaklenjene skladiščne prostore. Ker jih je pustil pod prodajnim pultom, je bila vsa navedena količina cigaret ob vlomu v bencinski servis naslednjega dne odtujena. Zato je bila tožena stranka oškodovana za vrednost 2.112,00 EUR. Zmotno je zavzemanje pritožbe, da je tožnik dobil od narejenih navodila, da so zaposleni lahko imeli cigarete pod prodajnim pultom. Tožena stranka je v sporu dokazala, da je bil tožnik seznanjen z Okrožnico ... z dne …(v nadaljevanju: Okrožnica), po kateri so lahko zaposleni med obratovanjem bencinskega servisa imeli pod prodajnim pultom največ 3 zavoje cigaret posameznih blagovnih znamk, in da so morali ob zaključku poslovanja vse cigarete prenesti v zaklenjene skladiščne prostore. Res je nadrejeni delavec A.A. izpovedal, da so lahko zaposleni imeli cigarete pod prodajnim pultom, vendar samo v dovoljeni količini, pri čemer so jih morali po končani dnevni izmeni odnesti v zaklenjene skladiščne prostore. Takšen ukrep je tožena stranka sprejela po prvem ropu v bencinski servis z dne 4. 10. 1911, ko je bila tudi odtujena večja količina cigaret, takšno blago pa je pri ropih in tatvinah zelo izpostavljeno, zaradi česar je zaposlenim izdala v zvezi s poslovanjem in hranjenjem prodajnih artiklov ustrezna navodila in Okrožnico, po kateri so se morali zaposleni dosledno ravnati. Tožnik tudi ni zanikal, da je bil seznanjen s takšnimi navodili in Okrožnico. S tem ko kritičnega dne ni poskrbel, da bi cigarete spravil v zaklenjene skladiščne prostore je, ne samo hujše kršil obveznosti iz delovnega razmerja, temveč ravnal tudi v nasprotju z določbo 9. člena pogodbe o zaposlitvi, po kateri je moral upoštevati zahteve ter pisna in ustna navodila delodajalca oziroma pooblaščenega delavca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka zaradi ugotovljenih hujših kršitev delovnih obveznosti izgubila zaupanje do nadaljevanja delovnega razmerja s tožnikom. Tožena stranka je namreč najemnik bencinskega servisa, v katerem je delal tožnik, zato bi očitane nepravilnosti, ki jih je ugotovila pri tožniku, lahko imele za posledico odpoved pogodbe o poslovnem sodelovanju z najemodajalcem.

Ker niso podani pritožbeni razlogi in tudi ne tisti, na katere je moralo paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik je v zvezi s pritožbo priglasil stroške, ker z njo ni bil uspešen, je pritožbeno sodišče odločilo, da sam krije svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).