Jedro

Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišč nižjih stopenj, da se delavec v primeru kršenja splošnih navodil osebnega zdravnika ne more uspešno sklicevati na odsotnost izrecnih prepovedi (odobritev), zlasti če je sam z zamolčanjem pomembnih dejstev, za katere je vedel in bi jih moral zdravniku sporočiti, povzročil odsotnost prepovedi oziroma odobritve.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za razveljavitev (pravilno ugotovitev nezakonitosti) izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 1. 2014. Posledično je zavrnilo reintegracijski in reparacijski zahtevek. Presodilo je, da je izredna odpoved po 8. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) utemeljena, saj je tožnica zlorabila bolniški stalež s tem, da je med njegovim trajanjem 6. 9., 11. 9. in 14. 9. 2013 opravljala izpite na fakulteti, čeprav za to ni imela dovoljenja pristojnega zdravnika.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da se je tožena stranka šele na podlagi zagovora tožnice dne 23. 1. 2014 seznanila z dejstvom, da je 6. 9., 11. 9. in 14. 9. 2013 opravljala izpite in da je odpotovala iz kraja bivanja. Zato je izpodbijana odpoved zakonita tudi iz razloga, ker je tožnica odpotovala iz kraja bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da se pristojni zdravnik na zaslišanju ni spomnil, kakšna navodila je dal tožnici, zato je zaključek sodišča o vsebini njegovega navodila protispisen. Ker se zdravnik ni mogel spomniti navodil, bi moralo sodišče postaviti izvedenca medicinske stroke, ki bi lahko povedal, kakšna so navodila v podobnih primerih. Sodišče bi moralo v okviru materialno-procesnega vodstva razčistiti, kakšno navodilo je bilo dano. Tožena stranka bi morala prejem zdravniškega potrdila, iz katerega je izhajala vsebina navodil, dokazovati s potrdilom o prejemu poštne pošiljke. Tožena stranka je po prepričanju tožnice zdravniško potrdilo, po katerem tožnica ne bi smela opravljati izpitov v času bolniške odsotnosti, prejela 24. 12. 2013 in ne 27. 12. 2013. Sicer pa je razvidno iz zdravniškega potrdila z dne 13. 11. 2013, po katerem tožnica ne bi smela zapustiti kraja bivanja in ki ga je tožena stranka prejela 25. 11. 2013, da se je tožena stranka z odpovednim razlogom seznanila že 25. 11. 2013. Dejstvo, ali je smela tožnica opravljati izpite ni bistveno, saj za ugotovitev kršitve zadošča dejstvo, da tožnica ni smela zapustiti kraja bivanja. Poleg tega ji je pristojni zdravnik dne 29. 1. 2014 izdal potrdilo, iz katerega izhaja, da glede na naravo bolezni ni podana izrecna prepoved gibanja izven kraja bivanja.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. V skladu z 8. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR, lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

8. Tožena stranka je revidentki izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi dne 27. 1. 2014 s sklicevanjem na določbo 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker naj bi med drugim 6. 9. 2013, 11. 9. 2013 in 14. 9. 2013 odpotovala iz kraja bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika in te dni opravljala izpite na fakulteti, s čimer naj bi kršila navodila pristojnega zdravnika. V sodnem postopku je bilo ugotovljeno, da je revidentka navedene dni dejansko zapustila kraj bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika in da je tudi kršila navodila pristojnega zdravnika glede dovoljenih ravnanj v času bolniškega staleža. 9. Revizija neutemeljeno vztraja, da je bila izredna odpoved podana prepozno po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1. Po ugotovitvah sodišča druge stopnje je tožena stranka ugotovila odpovedni razlog šele s podajo revidentkinega zagovora dne 23. 1. 2014, zato je presodilo, da je izredna odpoved z dne 27. 1. 2014 pravočasna. Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je lahko tožena stranka ugotovila obstoj odpovednega razloga šele potem, ko ji je revidentka na zagovoru povedala, da je v dneh 6. 9. 2014, 11. 9. 2013 in 14. 9. 2013 dejansko odpotovala iz kraja bivanja in opravljala izpite. Tožena stranka je s prejemom potrdila fakultete dne 24. 12. 2013 izvedela le, da se je tožnica v teh dneh na izpite prijavila, ne pa tudi, ali se jih je udeležila.

10. Revizija se zmotno osredotoča na razmerje med zdravniškima potrdiloma z dne 23. 12. 2013 in 13. 11. 2013, v katerih je revidentkina osebna zdravnica naknadno pojasnjevala navodila in odobritve v času bolniškega staleža. Ker je tožena stranka šele na zagovoru ugotovila, da je revidentka dejansko odpotovala iz kraja bivanja in opravljala izpite, datumi seznanitve s potrdili pristojne zdravnice niso več odločujoči za pravočasnost odpovedi.

11. Revidentki je bolniški stalež od 5. 9. 2013 do 30. 9. 2013 odobril zdravnik A. A., ki je nadomeščal njeno osebno zdravnico. Sodišče je na podlagi njegovega zaslišanja ugotovilo, da je revidentki dal splošna navodila, kot jih daje pacientom s podobno diagnozo (depresivne motnje) in da mu revidentka na pregledu ni povedala za opravljanje izpitov, zato ji tega tudi ni izrecno odobril oziroma prepovedal. Iz njegovih splošnih navodil je izhajalo, da naj spremeni slog življenja in izstopi iz utečenih vzorcev vedenja. Z opravljanjem izpitov revidentka tudi po presoji revizijskega sodišča ni spoštovala teh navodil. Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišč nižjih stopenj, da se delavec v primeru kršenja splošnih navodil osebnega zdravnika ne more uspešno sklicevati na odsotnost izrecnih prepovedi (odobritev), zlasti če je sam z zamolčanjem pomembnih dejstev, za katere je vedel in bi jih moral zdravniku sporočiti, povzročil odsotnost prepovedi oziroma odobritve.

12. V času bolniškega staleža je namreč treba izhajati iz predpostavke, po kateri je načeloma prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena. Tako tudi Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila, Ur. l. RS, št. 79/94 in naslednji) v 233. členu med drugim določajo, da mora zavarovanec v času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege, ki se zdravi doma v času takšne zadržanosti biti na svojem domu; odsotnost z doma je možna ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja oziroma, če zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredita ali dovolita; za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika. Revidentka pristojnega zdravnika ni vprašala ali sme oditi iz kraja bivanja, čeprav so ti odhodi pomenili pot iz A. v B., C. in D. 13. Neutemeljen je revizijski očitek o protispisnem povzemanju zaslišanja A. A. (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), saj je sodišče prve stopnje korektno povzelo njegovo izpoved. V zvezi s podanimi navodili tudi ni bilo potrebe po postavitvi izvedenca medicinske stroke in dodatnem materialno-procesnem vodstvu, saj je bilo ugotovljeno, kakšna so bila navodila in tudi kako si jih pristojni zdravnik razlaga.

14. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

15. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo (peti odstavek 41. člena ZDSS-1).