Jedro

Ob preizkusu izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe prvega 87. člena KZ-1 denarni kazni, ki ju obsojenec kljub pozivu ni plačal in ki ju ni bilo mogoče niti prisilno izterjati, spremenilo v kazen zapora, in ker je sprejeto odločitev tudi argumentirano in prepričljivo obrazložilo, razlogom izpodbijane sodbe ni kaj bistvenega dodati. Neupoštevne so navedbe obsojenčeve zagovornice v pritožbi, da sodišče prve stopnje denarnih kazni ni poskusilo prisilno izterjati z izvršbo na plačo obsojenca. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, izvršba zaradi izterjave denarnih kazni ni bila mogoča, ker je bil zoper obsojenca začet postopek osebnega stečaja, pri čemer iz sklepa o končanju tega postopka opr. št. St 2 izhaja, da stečajni dolžnik (obsojenec) nima nikakršnega premoženja, ki bi predstavljalo stečajno maso, in da tudi prihodki iz njegovega delovnega razmerja le občasno presežejo razpoložljivi del plače (v obdobju od 26.10.2011 do 17.12.2012 se je stečajna masa iz tega naslova povečala le za 351,19 EUR).

Izrek

Pritožba zagovornice obsojenega P.R. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se: – denarna kazen v višini 250 dnevnih zneskov, to je 8.676,50 EUR, ki je bila obsojenemu P.R. izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. I K 1, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. II Kp 41559/2010 z dne 8.9.2011, izvrši tako, da se na podlagi prvega odstavka 87. člena KZ-1 spremeni v zaporno kazen v trajanju 125 dni.; – denarna kazen v višini 100 dnevnih zneskov, to je 3.470,60 EUR, ki je bila obsojenemu P.R. izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. I K 1 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. II Kp 41559/2010 z dne 8.9.2011, izvrši tako, da se na podlagi prvega odstavka 87. člena KZ-1 spremeni v zaporno kazen v trajanju 50 dni zapora. Tako odmerjeni kazni znašata skupaj 175 dni zapora.

Zoper sodbo se v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zagovornica obsojenega P.R.. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in obsojencu dovoli obročno odplačilo denarne kazni, podrejeno pa nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist. Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe prvega 87. člena KZ-1 denarni kazni, ki ju obsojenec kljub pozivu ni plačal in ki ju ni bilo mogoče niti prisilno izterjati, spremenilo v kazen zapora, in ker je sprejeto odločitev tudi argumentirano in prepričljivo obrazložilo, razlogom izpodbijane sodbe ni kaj bistvenega dodati. Neupoštevne so navedbe obsojenčeve zagovornice v pritožbi, da sodišče prve stopnje denarnih kazni ni poskusilo prisilno izterjati z izvršbo na plačo obsojenca. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, izvršba zaradi izterjave denarnih kazni ni bila mogoča, ker je bil zoper obsojenca začet postopek osebnega stečaja, pri čemer iz sklepa o končanju tega postopka opr. št. St 2 izhaja, da stečajni dolžnik (obsojenec) nima nikakršnega premoženja, ki bi predstavljalo stečajno maso, in da tudi prihodki iz njegovega delovnega razmerja le občasno presežejo razpoložljivi del plače (v obdobju od 26.10.2011 do 17.12.2012 se je stečajna masa iz tega naslova povečala le za 351,19 EUR).

Glede na navedeno pritožbena izvajanja obsojenčeve zagovornice niso utemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 391. člena ZKP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, potem ko tudi preizkus v smislu prvega odstavka 383. člena ZKP nepravilnosti ni pokazal.